Avtor: Domen Mezeg (Nova24.si)
Vsaj 750 oseb je bilo pokončanih v masakru, ki se je zgodil pred cerkvijo Matere Božje iz Sijona v kraju Aksum v pokrajini Tigraj. Ljudje, ki so se skrili pred napadalci v svetišču, ki pripada Etiopski pravoslavni cerkvi, so bili odvedeni ven iz sakralnega objekta in postreljeni.
Po navedbah Church Times UK so napad izvedle sile etiopske vladne vojaške enote in amharska milica. Ob tem se ocenjuje, da se je v času napada v cerkvi skrilo vsaj tisoč ljudi, o dogodku pa velika večina zahodnih medijev sploh ni poročala, ker so komunikacijske povezave s pokrajino Tigraj zelo slabe z ozirom na konflikt na tistem območju. Dostop novinarjev na območje je ob tem zelo omejen. Kot je znano, je vojna v Etiopiji izbruhnila novembra lani, razlog pa so napetosti med lokalnimi oblastmi v Tigraju, ki si prizadevajo za neodvisnost območja ter vlado predsednika vlade Abiyja Ahmeda, ki si prizadeva ohraniti enovitost državnega teritorija, poroča Polonia Christiana.
Drugi razlog za spopade pa je zamera zaradi marginalizacije prebivalcev Tigrayja, ki so nekoč prevladovali v vladajoči koaliciji Etiopije in jih je sedanji premier odstranil z oblasti. Takoj po prevzemu oblasti leta 2018 je razpustil vladajočo koalicijo in združil politične skupine, ki temeljijo na etničnih delitvah, v eno samo stranko, vendar pa se predstavniki ljudstva Tigray niso želeli pridružiti. Premierju so ob tem očitali, da vlada s pomočjo političnih čistk. Kot odgovor na očitke pa je Ahmed predstavnike prejšnjih oblasti obtožil korupcije. Vojaška ofenziva se je začela po napadu sil Tigraya na eno od vladnih vojaških oporišč na svojem ozemlju. Ocenjuje se, da naj bi na obeh straneh konflikta preminilo na tisoče oseb, obe strani pa se medsebojno obtožujeta odgovornosti za pričetek vojne.
Lokalni prebivalci trdijo, da je bil eden od razlogov za napad tudi izginula Skrinja zaveze, ki naj bi jo po pripovedovanjih hranili prav v cerkvi v kraju Aksum. Lokalni prebivalci verjamejo, da so jo napadalci želeli ukrasti in odpeljati s seboj v prestolnico Addis Abeba. Za skrinjo zaveze naj bi doživljenjsko skrbel nek menih, ki nikdar ne zapušča zgradbe. Nihče drug ne sme vstopiti v kapelo s tablami, kjer naj bi se nahajal dragocen artefakt. V skladu z izročilom iz 14. stoletja, naj bi Menelik I., ki je bil sicer tudi prvi kralj Etiopije in v skladu z legendo potomec kraljice iz Sabe in kralja Salomona, dal skrinjo prenesti iz Svete dežele v Etiopijo. Ali se v krščanskem svetišču v Aksumu v resnici nahaja Skrinja zaveze, pa je predmet zgodovinskih razprav, ki se vlečejo že stoletja dolgo.
Nigerijska teroristična organizacija Boko Haram ustrahuje prebivalce Črne celine
Tovrstni masaker pa na afriški celini ni osamljen primer, saj veliko gorja lokalnim prebivalcem povzroča zlasti skrajna teroristična organizacija Boko Haram. V začetku prejšnjega leta smo na primer poročali, kako so džihadistični pripadniki te nigerijske teroristične organizacije, v nedeljo, 9. februarja, ubili najmanj 30 ljudi. Potnike, ki so spali v avtomobilih pa žive zažgali, zatem pa nadaljevali s plenjenjem, uničevanjem in požiganjem vasi. Za konec pa so ugrabili še ženske ter otroke ter jih odpeljali v suženjstvo.
Pripadniki Boko Haram (vir: twitter)
