Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta predstavnikom italijanskih oblasti danes poslali spomenico, v kateri sta opozorili na nekatera odprta vprašanja. Spomenico sta že pred dvema tednoma poslali slovenskim oblastem.
Kot sta poudarili organizaciji, je namen spomenice italijanske oblasti spodbuditi k doslednejšemu izvajanju določil italijanskega zakona za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini (zaščitni zakon) iz leta 2001.
SKGZ in SSO v spomenici med drugim izpostavljata določila zaščitnega zakona, ki še niso uresničena, med drugim tudi to, da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v italijanski poslanski zbornici in senatu.
Kot v spomenici še navajata krovni organizaciji, so poleg tega še vedno prisotne težave pri pravilnem zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih italijanskih dokumentih, v celoti pa tudi še ni izpolnjena pravica rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih javne uprave, niso postavljene še vse dvojezične table, odprto je vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini, prav tako še ni bila ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem konservatoriju G. Tartini s slovenskim učnim jezikom.
Italija se je tudi obvezala, da bo slovenski manjšini v FJK vrnila goriški Trgovski dom, Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu in tržaški Narodni dom, kar še ni v celoti uresničeno. V skladu z zaščitnim zakonom tudi še niso priznane slovenske sindikalne organizacije in dejavnosti.
SKGZ in SSO sta spomenico naslovili na italijanskega predsednika Sergia Mattarello, premierja Giuseppeja Conteja, predsednika obeh domov parlamenta, ministre za notranje, deželne in zunanje zadeve, dva državna podtajnika, predsednico paritetnega odbora za vprašanja slovenske jezikovne manjšine v FJK Ksenijo Dobrila, predsednika FJK Massimiliana Fedrigo, deželnega odbornika za krajevno avtonomijo Pierpaola Robertija, tržaško prefektinjo Annapaolo Porzio, goriškega prefekta Massima Marchesiella ter videmskega prefekta Angela Ciunija.
Spomenico sta že pred dvema tednoma poslali slovenskim oblastem. Takrat so v SOO za STA pojasnili, da so se zanjo odločili sedaj, ker so se v Sloveniji po parlamentarnih volitvah obnovili državni organi, ki so ključnega pomena za odnose s slovensko narodno skupnostjo v FJK, napisali pa so jo z namenom nadaljevati skupna prizadevanja za čim boljše udejanjanje zaščitnega zakona.
