Piše: dr. Metod Berlec
Za nami so prazniki, ki izstopajo s svojo socrealistično ikonografijo in zavajajočo retoriko. Kot bi se vrnili nazaj v prejšnji totalitarni režim.
Spet se je slavilo t. i. Osvobodilno fronto slovenskega naroda, čeprav gre za partijsko-mitski konstrukt, saj 27. aprila 1941 ni bilo nobenega pomembnega sestanka, ampak so se dan prej v Rožni dolini v Ljubljani sestali nekateri člani društva prijateljev Sovjetske zveze in ustanovili nekakšno »protiimperialistično fronto«. Se pravi, 26. aprila 1941 – na dan, ko je nacistični diktator Adolf Hitler slavnostno obiskal Maribor. Pozor. »Fronto«, usmerjeno proti zahodnim zaveznikom. Spomnimo. V tistem času so bili komunisti in nacionalni socialisti po sporazumu Hitler-Stalin iz avgusta 1939 zavezniki. In to vse do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. Šele v letih po drugi svetovni vojni so se spomnili na to in postopno uzakonili ta praznik, da bi prikrili svojo kolaboracijo s Hitlerjevimi nacisti. Po osamosvojitvi se je ta praznik preimenoval iz dneva osvobodilne fronte v dan upora proti okupatorju.
No, priča smo tudi pričakovanemu preobratu in sprenevedanju. Med prvomajskimi prazniki (in v dneh pred njimi) smo lahko opazili prebujenje rdečih sindikalnih voditeljev, ki so prej veselo držali štango Golobovi levičarski vladi in jih niti približno ni zanimalo, da s svojimi zahtevami za enormno višje plače v javnem sektorju kopljejo jamo v javnih financah. Po volitvah, ko je t. i. sredinski trojček pripravil interventni razvojni zakon in ko so se začeli kazati prvi znaki, da morda pride do desnosredinske vlade, pa jih je čez noč začelo skrbeti za močno naraščajoči primanjkljaj v državnem proračunu. Na tradicionalni prireditvi na predvečer praznika dela na Rožniku so predstavniki levičarskih režimskih sindikatov tako že »napovedali obrambo delavskih pravic in socialne države«. Že pred tem jih je, tako kot novonastajajočo levičarsko opozicijo, zmotil nov predlog zakona o vladi.
Poslanci so namreč na izredni seji državnega zbora prejšnjo sredo z 49 glasovi za in štirimi proti potrdili spremembo zakona o vladi, ki jo je predlagala SDS in s katero se bo število ministrov s sedanjih 20 zmanjšalo na 15. Zakon so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa, Demokratov, Resni.ce ter poslanca narodnih skupnosti. Pri čemer je predsednik SDS Janez Janša v pogovoru za Planet TV jasno poudaril, da bo SDS oblikovala vlado le, če bo ta dovolj močna in bo imela jasno večino. Zavzel se je za možnost širšega sodelovanja v državnem zboru pri ključnih reformah, podobno kot v preteklosti pri »partnerstvu za razvoj«. Pri oblikovanju vlade je Janša v skladu z novim zakonom o vladi napovedal zmanjšanje števila ministrstev, ukinitev ministrstva za digitalizacijo in solidarno prihodnost ter združevanje resorjev, saj želi bolj racionalno in učinkovito strukturo. Ključni poudarki nove desnosredinske razvojne vlade naj bi bili po novem demografija, decentralizacija države ter stabilnost javnih financ in zdravstva. A da bo do tega prišlo, bo potrebnega še precej koalicijskega usklajevanja …
