Piše: Vančo K. Tegov
Včeraj popoldne so izbruhnili nemiri, neredi in kaos na ulicah več makedonskih mest – najprej v Skopju, nato pa tudi v Bitoli, Strumici, Štipu in drugih krajih.
Po prvih neuradnih informacijah več osrednjih in lokalnih medijev je upor občanov povezan s spremembami prometnega zakona, torej z novimi pravili za vozniška dovoljenja. Upor proti redu, ki ga oblasti želijo uvesti.
Severna Makedonija, ki naj bi se približevala Evropi, urejala zakonodajo, izboljševala pravni red in dvigovala civilizacijske norme, se trudi spremeniti stanje, ki je še vedno precej »bližnjevzhodno« – neurejeno, kaotično in korumpirano. To poskuša doseči tudi z doslednim izvajanjem že sprejetih zakonov.
A že ob samem začetku izvajanja so naleteli na silovit odpor, ki ga v veliki meri izvajajo makedonski »Egipčani« (kako se sami pogosto imenujejo nekateri Romi oziroma Romkinje tam dol). Glavni vzrok je, da velika večina teh državljanov poseduje avtomobile, ki ne izpolnjujejo niti osnovnih standardov za prevozna sredstva, kaj šele za varno udeležbo v prometu. Dodatna težava pa je, da jih skoraj 90 odstotkov vozi brez vozniškega dovoljenja. Protestniki zahtevajo, naj institucije dovolijo vožnjo brez vozniškega izpita. Po njihovem pojasnilu se soočajo s težkim finančnim položajem in si ne morejo privoščiti stroškov za izpit, registracijo in vzdrževanje vozil. Skratka: Romi želijo, da se red ne uvede, temveč naj ostane vse tako, kot je bilo doslej. Ko pa enkrat posežeš v nekaj, kar ne temelji na redu in pravilih, je hitro ogenj v strehi.
To močno spominja na dogajanje pri nas pred nekaj meseci, po tragediji v Novem mestu, ko je bil umorjen Aleš Šutar. Takrat so oblasti želele z »Šutarjevim« zakonom vzpostaviti red med Romi – preveriti upravičenost socialnih transferjev, neplačevanje kazni za prometne prekrške, prekrške zoper javni red in mir ter kazniva dejanja. Reakcija je bila podobna: »Brez avta ne moremo živeti, brez socialnih prejemkov (za delovno zmožne) ne bo šlo, bomo pač še naprej kradli ali si prilaščali, kar nam »pripada«.« Kako plehko.
Izrojenost delov družbe
Današnje demokracije so se žal popolnoma izrodile. Namesto da bi temeljile na ravnotežju pravic in dolžnosti, so postale poligon za izživljanje določenih delov družbe (pri nas in v tujini, zlasti v Evropi). Ti deli vse večje breme nalagajo tistim, ki spoštujejo zakone, delajo, ustvarjajo in prispevajo, medtem ko drugi živijo, razmišljajo in parazitirajo na račun nestvarnih, včasih patoloških želja – da bi lažje, brez truda in mimo zakonov preživeli ali se celo »redili« na jaslih, ki jih polnijo drugi. Tamkajšnje proteste podžigajo in spodbujajo (bodisi prikrito bodisi javno) levica in ji podobni anarhoelementi, ki želijo doseči kratkoročne koristi ali nekaj dni slave in medijske pozornosti – četudi njihovo »ščuvanje« prinese ogromno škode (ki je očitna in tudi očitno, kdo jo povzroča) ter strah preostalih državljanov. Opozicija v Republiki Severni Makedoniji, ki je po dveh mandatih v brezizhodnem položaju, skuša na najbolj nizkoten način – tudi z zlorabo marginalnih skupin, ki se ne ustavijo pred ničimer in jih nihče ne ustavi – izzivati izredna stanja in situacije, ki Makedoniji ne prinesejo nič dobrega.
Prinašajo le odmeve doma in v tujini, sramoto ter sklonjene glave njihovih predstavnikov na mednarodnem parketu.
Trpljenja (še) ni konec
Makedonija je bila mnogokrat v nezavidljivem položaju iz razlogov, ki jih ni sama povzročila, posledice pa so vedno nosili sami – stagnacija, odmikanje od napredka, miru in blaginje, ki si jo (videti je, da ne vsi) želijo za svoje državljane. Žalostno je, da v zadnjem obdobju to trpljenje in ovire vse pogosteje izzivajo in si nakopljejo kar sami. Tako kot je žalostno za Makedonijo samo. Tudi sporočilo iz neke stare znane pesmi, kjer avtor poje »Tam kjer sije večno sonce, tam je Makedonija«, žal ne spremeni krute realnosti …
