4.8 C
Ljubljana
petek, 5 marca, 2021

Na Hrvaškem in v Italiji več okužb oziroma smrti zaradi koronavirusa

Na Hrvaškem so zabeležili dnevni porast okužb z novim koronavirusom, ki jih tako kot v Sloveniji povezujejo z BiH in Srbijo. V Italiji so zabeležili več smrti zaradi covida-19. Na Madžarskem so odpravili izredne razmere zaradi epidemije, a tudi nova ureditev kritikov ne zadovolji. Peru se medtem sooča s porastom okužb, Peking pa zaostruje ukrepe.

 

V Italiji se je znova povišalo število smrtnih primerov zaradi okužbe z novim koronavirusom. V zadnjem dnevu so namreč zabeležili 66 novih smrtnih primerov zaradi covida-19 in tudi 333 novih okužb. Skupno so v Italiji zabeležili 34.514 smrti zaradi covida-19. Aktivno okuženih v državi je še 23.101, v bolnišnicah pa imajo 2867 bolnikov.

Na Hrvaškem so zabeležili dnevni porast okužb z novim koronavirusom, največji po 12. maju. Poročali so o 11 novih okužbah, pri tem pa tako kot v Sloveniji izpostavili, da so zadnje okužbe povezane z vrnitvijo Hrvatov iz BiH ali Srbije. En primer je povezan s Slovenijo, je povedal premier Andrej Pleković. Zaenkrat sicer ne napovedujejo, da bi znova poostrili epidemiološke ukrepe. So pa v juliju napovedali možnost uporabe mobilne aplikacije za spremljanje okužb, ki bo delovala s pomočjo tehnologije bluetooth in bo prostovoljna.

V Črni gori, kjer so v zadnjih dneh potrdili devet primerov okužbe, pred tem pa 42 dni ni bilo nobenega, krivijo navijače, ki so bili prejšnji teden na beograjskem nogometnem derbiju med Partizanom in Crveno zvezdo. Neuradno je bilo na tej tekmi 25.000 gledalcev, med njimi tudi iz Črne gore in Slovenije. Ker so v Srbijo odšli preko BiH, je Podgorica danes mejo z BiH znova zaprla, uvedla je tudi obvezno nošenje zaščitnih mask.

Na Madžarskem pa medtem od danes ne veljajo več izredne razmere, ki so vladi premierja Viktorja Orbana več kot dva meseca omogočale vladanje z odloki. Sedaj v državi velja pripravljenost na epidemijo, ki pa po mnenju kritikov vladi omogoča, da brez soglasja parlamenta v primeru grožnje epidemije razglasi stanje zdravstvene krize za pol leta in tudi v prihodnje vlada z dekreti. Nova zakonodaja tudi ohranja krizni štab, ki bo vodil priprave na morebitni drugi val epidemije. V državi se je doslej okužilo več kot 4000 ljudi, okoli 560 jih je umrlo.

V Nemčiji je moralo v karanteno več tisoč ljudi, potem ko so v mesnopredelovalnem obratu v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija potrdili več sto okužb z novim koronavirusom. V kraju Gütersloh in okolici so v sredo preventivno zaprli vrtce in šole. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je pred začetkom nemškega predsedovanja EU v parlamentu predstavila svoje načrte, kako namerava Evropo popeljati iz koronavirusne krize še močnejšo, kot je bila pred njo. Po njenem sodelovanje in solidarnost v Evropi še nikoli prej nista bila tako nujna kot sedaj.

Peru je medtem v sredo po številu okužb prehitel Italijo, saj so potrdili skupno več kot 240.000 okužb z novim koronavirusom, od tega več kot 3700 v zadnjem dnevu. Za covidom-19 je umrlo skupno več kot 7200 ljudi. Po število okužb je tako sedaj Peru na sedmem mestu najbolj prizadetih držav, med državami Latinske Amerike pa na drugem mestu za Brazilijo.

V kitajski prestolnici Peking, kjer so od novega izbruha na večji tržnici pred enim tednom skupno potrdili 158 okužb, pa so preventivno na novo uvedli omejitve potovanja za skoraj pol milijona ljudi. Potovanja so možna le, če je posameznik prej opravil testiranje za novi koronavirus. Kdor živi na bolj ogroženem območju, pa ne sme več zapustiti Pekinga. Nekatere soseske so popolnoma zaprte. Tržnico, na kateri prodajo več kot 70 odstotkov vse zelenjave in sadja za Peking, je od 30. maja obiskalo več kot 200.000 ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem izrazila upanje, da bo do konca leta na voljo vsaj eno cepivo proti covidu-19. Napovedi so vedno težavne, a če bodo sedanje raziskave potekale brez zapletov, bi lahko letos izdelali nekaj sto milijonov primerkov cepiva, drugo leto pa do dve milijardi, je v Ženevi ocenila vodja znanstvenikov WHO Soumya Swaminathan.

Trenutno potekajo raziskave za približno 200 morebitnih cepiv. Približno deset so jih že preizkusili na ljudeh, je dodala. Opozorila pa je, da kljub temu, da se cepivo razvija rekordno hitro, ne bi smeli sklepati kompromisov na račun varnosti.

WHO je sicer sporočil, da zdravila za malarijo hidroksiklorokin ne bodo več testirali na bolnikih v okviru mednarodne študije, v kateri so testirali obstoječa zdravila za zdravljenje covida-19, saj ni zmanjšalo stopnje smrtnosti pri hospitaliziranih bolnikih. V začetku tedna je že ameriška Uprava za hrano in zdravila ukinila dovoljenje za izredno uporabo zdravil za malarijo klorokina in hidroksiklorokina za zdravljenje covida-19, ker da ne pomagata.

Zadnje novice

Sorodne vsebine