Piše: A. H. (Nova24tv)
Čeprav je Dubrovnik v tem tednu predstavljal prizorišče enega najpomembnejših regionalnih srečanj, kjer se je osredotočalo na prometno, energetsko in digitalno povezljivost, krepitev energetske varnosti, razvoj strateške infrastrukture ter povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU, ob robu vrha Pobude Tri morja pa je bilo podpisanih tudi več pomembnih sporazumov s področja gospodarstva, se tega nista udeležila niti predsednica republike niti premier, ki še vedno opravlja tekoče posle.
Marsikdo težko razume, kako je mogoče, da ne enega ne drugega ni bilo na političnem in gospodarskem forumu 13 držav članic Evropske unije, ki so geografsko umeščene v srednji in vzhodni Evropi med Jadranskim, Baltskim in Črnim morjem. Zlasti ker je na vrhu po navedbah STA sodelovalo okoli 1.500 udeležencev iz 45 držav, med njimi direktorji podjetij, predsedniki uprav, investitorji in predstavniki finančnih institucij. Manjkal pa ni niti ameriški minister za energijo Chris Wright. “Slovenijo so dobesedno izolirali od razvoja,” je v znak kritike izpostavil prvak SDS Janez Janša.
Da na vrhu pobude v Dubrovniku Slovenija ni bila ustrezno zastopana, poudarja nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v ZDA Tone Kajzer. “Hrvaška razvojno drvi. Slovenije na žalost ni nikjer v razvitih in pomembnih krogih od aprila 2022,” je na X kritičen mednarodni pravnik Miha Pogačnik. Da je “obžalovanja vredno, da na tako pomembno srečanje v naši soseščini v tako pomembnem času, ko imajo formalni in neformalni kontakti ljudi na najodgovornejših pozicijah v sosednjih in bližnjih državah še poseben pomen, Slovenije ni zastopal niti predsednik vlade niti predsednica države,” pa je med drugim dal vedeti Marjan Podobnik.
Prelaganje odgovornosti
A namesto prisotnosti Slovenije smo dobili prelaganje odgovornosti. Po navedbah Večera so iz urada predsednice republike Nataše Pirc Musar sporočili, da so presodili, da je bilo glede na temo letošnjega vrha – financiranje večjih infrastrukturnih projektov – bolj smiselno, da se dogodka udeleži predstavnik izvršne veje oblasti kot pa predsednica, ki na tem področju nima pristojnosti. Kot menijo, je bila Slovenija na dogodku “ustrezno zastopana”.
Vlada RS pa je v bran neudeležbe premierja Roberta Goloba, ki še vedno opravlja tekoče posle, sporočila naslednje: “Zaradi številnih zavajajočih navedb v javnosti v zadnjih dneh, povezanih z udeležbo na vrhu voditeljev pobude Tri morja v Dubrovniku, pojasnjujemo, da omenjena udeležba spada v pristojnost predsednice Republike Slovenije in ne predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ker se predsednica zaradi drugih obveznosti vrha ni mogla udeležiti, je vabilo predala vladi. Vrha se je tako v imenu Slovenije udeležil podpredsednik vlade, minister za finance Klemen Boštjančič, ki je na forumu v Dubrovniku izpostavil pomen regionalnega sodelovanja. Slovenija je skupaj s še štirimi državami in Evropskim investicijskim skladom (EIF) podpisala tudi memorandum za vzpostavitev novega sklada, ki naj bi sprostil najmanj dve milijardi evrov naložb v regiji.”
Obe utemeljitvi kažeta na precejšnje pomanjkanje politične resnosti. Od države z odgovornim političnim vodstvom bi se namreč pričakovalo, da bi si na dogodkih, kjer se govori o strateškem povezovanju v regiji in pomembnih projektih, prizadevalo za čim višjo raven zastopanja. Težko je razumeti razlago predsednice za neudeležbo, saj je predsedniška funkcija v veliki meri namenjena prav mreženju in mednarodnemu predstavljanju države. Iz tega razloga seveda niti najmanj ne čudi, da so se na dogodku mudili tuji predsedniki držav, denimo češki predsednik Petr Pavel in poljski predsednik Karol Nawrocki. Prav tako pa je seveda zelo težko razumeti, zakaj se Golobu ni zdelo vredno, da bi obiskal dogodek takšnega formata in je tja raje poslal finančnega ministra Boštjančiča.
Ker raven zastopanja nosi svojo težo, kritike na račun neudeležbe premierja in predsednice države niti slučajno ne presenečajo. Zelo povedno se je odzval večkratni nekdanji premier Janša, ki pravi: “Vse drži. Tako Nataša Pirc Musar (prvenstveno) kot predsednik vlade Golob sta šla raje na dopust kot pa tja, kamor bi morala po uradni dolžnosti.”
