28.3 C
Ljubljana
četrtek, 17 junija, 2021

Med protivladnimi protesti v Iranu je bilo ubitih več kot 1000 ljudi; v sosednjem Iraku pa več kot 460 protestnikov

ZDA ocenjujejo, da so iranske oblasti med nedavnimi protesti proti podražitvi goriva morda ubile več kot 1000 ljudi. V Washingtonu medtem razmišljajo, da bi na Bližnji vzhod poslali dodatnih 5000 do 7000 vojakov.

“Zdi se, da je režim morda umoril več kot 1000 iranskih državljanov, odkar so izbruhnili protesti,” je v četrtek izjavil ameriški posebni predstavnik za Iran Brian Hook. Ob tem je sicer priznal, da je težko preveriti informacije v Iranu, ki je močno omejil dostop do interneta, a je dodal, da zagotovo vedo, da je bilo ubitih več sto ljudi. Hook je nadalje zatrdil, da je bilo med protesti več tisoč ljudi poškodovanih, najmanj 7000 protestnikov pa je bilo pridržanih.

Ameriški predsednik Donald Trump je zatrtje protestov v Iranu označil za brutalno in obljubil odločen odgovor na vsakršno iransko grožnjo ameriškim interesom. V Iranu, ki so ga močno prizadele gospodarske sankcije ZDA po umiku iz iranskega jedrskega sporazuma, so 15. novembra izbruhnili protesti proti zvišanju cen goriva.

Hook je dejal, da zatrtje protestov kaže, da se mora režim opirati na brutalno silo in izgublja podporo tudi med svojimi tradicionalnimi podporniki iz delavskega razreda. “To je najhujša politična kriza, s katero se je v 40 letih soočal režim,” je menil.

Ameriške ocene o smrtnih žrtvah protestov so bistveno višje od podatkov, ki jih je objavila nevladna organizacija Amnesty International. Po njihovih navedbah je bilo ubitih 208 ljudi, pri čemer so opozorili, da gre za previdno oceno.

So pa ameriške ocene blizu številki 1029, ki jo je objavila organizacija Mudžahedin-e-Halk. Gre za opozicijsko skupino, ki je kritična do iranskih oblasti in ima tesne odnose s Trumpovo administracijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Visoki predstavnik Pentagona je medtem sporočil, da razmišljajo o napotitvi dodatnih vojaških sil na Bližnji vzhod. “Še naprej spremljamo grožnjo in smo zmožni dinamično prilagoditi naše sile,” je v senatu zagotovil predstavnik Pentagona za politične zadeve John Rod.

Neimenovani predstavnik ameriške administracije je za AFP povedal, da obrambni sekretar Mark Esper razmišlja o napotitvi dodatnih 5000 do 7000 vojakov na Bližnji vzhod. Kam naj bi poslali dodatne enote in kakšen bi bil časovni okvir za njihovo napotitev, za zdaj ni znano.

Iraška komisija za človekove pravice pa je danes objavila, da je med protivladnimi protesti v Iraku, ki so se začeli pred več kot dvema mesecema, umrlo najmanj 460 ljudi. Približno 2560 ljudi so priprli, od tega jih je 160 ostalo za zapahi. Ostalih podrobnosti omenjena komisija ni sporočila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Protivladni protesti v Iraku so se začeli v začetku oktobra. Protestniki zahtevajo odstop vlade, razpustitev parlamenta ter prenovo političnega sistema, ki je v veljavi od začetka mednarodnega posredovanja v Iraku pod vodstvom ZDA leta 2003. Po navedbah skupin za varstvo človekovi pravic so iraške varnostne sile med letošnjimi protesti uporabile prekomerno silo. Vodilni iraški šiitski klerik Ali al Sistani je danes protestnike podprl in jih označil kot “orodje pritiska, ki naj bi spodbudil dejanske reforme” v državi.

Iraški parlament je minulo nedeljo že sprejel odstop premierja Abdela Abdela Mahdija, kar je bila ena od ključnih zahtev protestnikov. Abdel Mahdi in njegova vlada do imenovanja nove opravljata tekoče posle. Sistani je danes pozval, naj novega premierja in vlado imenujejo v 15-dnevnem roku, ki ga predvideva ustava. Rok je začel teči, ko je parlament sprejel Abdel Mahdijev odstop.

Letošnji protesti v Iraku so najbolj množični po decembru 2017, ko je Bagdad objavil, da so osvobojena vsa ozemlja, ki so bila pred tem pod nadzorom skrajne skupine Islamska država.

Zadnje novice

Sorodne vsebine