Piše: Andrej Sekulović
Vojni v Ukrajini žal še ni videti konca kljub Trumpovim prizadevanjem za dosego miru. Vzporedno z vojno na bojiščih poteka tudi informacijska vojna. V Ljubljani je na to temo potekal dogodek projekta Break the Fake.
Od začetka t. i. pomladne ofenzive 2025 je ruska vojska po ocenah analitikov zavzela le okoli 0,4 odstotka ukrajinskega ozemlja. Ob zdajšnjem tempu bi za popolno okupacijo štirih že razglašenih regij – Luganske, Donecke, Hersonske in Zaporoške – potrebovala še pet let, za preostanek Ukrajine pa več kot stoletje. Frontna črta ostaja skoraj nespremenjena od neuspešnega ukrajinskega protinapada leta 2022. Po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim voditeljem Volodimirjem Zelenskim je Washington podprl možnost premirja na obstoječih položajih, a zavrnil ruske zahteve po dodatnem ozemlju. Vladimir Putin naj bi bil v pogovoru s Trumpom vztrajal pri popolnem nadzoru nad Doneckom kot pogojem za konec vojne. Čeprav so pod Trumpom ZDA na začetku skušale prevzeti bolj nevtralno vlogo pogajalca, so sedaj napovedale nove sankcije proti naftnim podjetjem Lukoil in Rosneft, v kongresu pa pripravljajo nadaljnje ukrepe proti Rusiji. Ameriški minister za finance Scott Bessent je sporočil, da želi Washington tako pritisniti na Moskvo, da privoli v resna mirovna pogajanja. Srečanje med Trumpom in Putinom v Budimpešti je za zdaj odpovedano oziroma prestavljeno za nedoločen čas. Ob nadaljevanju vojne na bojiščih se nadaljuje tudi propagandna in informacijska vojna. Prav o tem je v Ljubljani v drugi polovici oktobra potekal dogodek projekta Break the Fake, na katerem sta ukrajinski strokovnjak za boj proti dezinformacijam Mihajlo Dankanič in nekdanji vojni ujetnik Jevgenij Malik govorila o ruski propagandi, njenih satelitih in o tem, kako jo prepoznati.
Projekt Zlomimo laž
Break the Fake je projekt, ki razkriva načine širjenja propagande ter gostuje v različnih mestih in državah. V Sloveniji ga je gostila Hiša Evropske unije, organizirali pa so ga ukrajinsko veleposlaništvo, Urad vlade RS za komuniciranje in Center za evropsko prihodnost. Prvi je govoril ukrajinski veleposlanik Petro Bešta. Izpostavil je pomembnost boja proti dezinformacijam. »Za prihodnje leto je ruski državni proračun povečal sredstva, namenjena propagandi, za kar 54 odstotkov,« je poudaril. Za njim sta občinstvo nagovorili še predstavnici drugih dveh organizatorjev, po koncu uvodnih govorov pa se je začel osrednji dogodek. Prvi je govoril Mihajlo Dankanič, ustanovitelj projekta Break the Fake. Kot je razložil, je tudi sam veteran, ki je pred vojno delal v medijih. Kot vojak je bil priča izmenjavi ujetnikov. Slednjo je fotografiral, saj je bil prepričan, da mu nihče ne bo verjel, kako sestradani in v kakšnem stanju so bili ujetniki. Tako se je odločil, da začne organizirati dogodke, na katerih bi predstavljali resnično stanje. Danes vodi omenjeni projekt, ki ga financira Mednarodna fundacija Renesansa. Z njim potujejo po različnih državah in govorijo o tem, kaj se dogaja v zaporih z vojnimi ujetniki, spremljajo vpliv ruske propagande v evropskih medijih in razlagajo, kakšnih taktik se poslužuje Kremelj v informacijski vojni.
Dve glavni dejavnosti projekta
Ta čas spremljajo načine spletnega medijskega poročanja v 12 evropskih državah, tudi v Sloveniji, in analizirajo novice ter načine izražanja o ukrajinsko-ruski vojni. »Našli smo že veliko novičarskih portalov, ki širijo rusko propagando v evropskih državah,« je dejal in v Sloveniji kot primer izpostavil medij insajder.com. Poleg analize spletnih medijev se projekt zanaša na izpuščene vojne ujetnike in na njihova pričevanja o tem, kaj se dogaja globoko v Rusiji. Ujetniki namreč lahko povedo, o čem se pogovarjajo njihovi ječarji, kako se vedejo in na kakšne načine skušajo ujetnike prepričati v pravičnost ruskega cilja ali v to, da Ukrajina pravzaprav ni nacija. To sta torej dve glavni dejavnosti projekta Break the Fake. V prvem delu dogodka je Dankanič tako predstavil, kako se širi propaganda po Evropi, v drugem delu pa je ukrajinski borec in nekdanji ujetnik Jevgenij Malik govoril o tem, kako so jih v ujetništvu mučili in jim prali možgane.
Lov za propagandno vsebino
»Ta čas deluje več kot sto spletnih strani na območju Evropske unije, ki širijo ruske dezinformacije,« je dejal Dankanič. Sledijo jim prek iskalnikov določenih ključnih besed; če na primer neki medij uporablja izraz »kijevski režim«, se lahko predpostavlja, da gre za proruski medij, ki širi kremeljske narative, saj drugi mediji načeloma ne uporabljajo takšnih izrazov. Obstaja približno dvajset tovrstnih fraz, ki jih uporabljajo pri lovu na kremeljske propagandne vsebine v spletnem prostoru. »V Sloveniji smo našli tri takšne spletne strani, med njimi najbolj bode v oči insajder. To se lahko vidi že po slikah, ki spremljajo članke,« je poudaril. Dodal je, da medtem ko tovrstni mediji širijo prepričanje, da morajo v Ukrajini prisilno novačiti otroke in starce za vojno, se pravzaprav Rusija razvija v militaristično družbo, kjer bo vojna postala del vsakdanjika. To se kaže predvsem v dejavnostih ob praznovanju dneva zmage 9. maja, ko se prirejajo dogodki tudi v vrtcih in šolah. Pravzaprav je to praznik, ki ima odobren najvišji proračun za praznovanje.
Kremeljski narativi
Kremelj se sicer poslužuje različnih narativov; eni so namenjeni za ruske državljane, drugi za Ukrajince, tretji spet za Evropejce ali Američane. »Ko je prišlo do popolne vojaške invazije leta 2022, nam ni bilo jasno, kaj se dogaja, saj smo mislili, da nas imajo Rusi za bratski narod. Zakaj bi nekdo to počel bratskem narodu,« je ob tem Dankanič opisal učinek, ki ga je imel za Ukrajince ruski narativ, prirejen za Ukrajino. Rusi so se namreč sklicevali na podoben jezik, kulturo in veroizpoved, danes pa Kremelj trdi, da Ukrajina sploh ne bi smela obstajati. Dogodek se je zatem počasi začel pomikati k drugemu vidiku projekta; pričevanjem vojnih ujetnikov glede propagande, ki so ji izpostavljeni v ruskih zaporih. Prišel je čas, da o tem spregovori Jevgenij Malik, ki je bil dve leti in pol v ruskem ujetništvu.
Pričevanje vojnega ujetnika
Jevgenij Malik je bil ukrajinski marinec in je bil kot pripadnik 36. brigade mornariške pehote zajet kot branilec padlega Mariupolja. Poslan je bil na območje, kjer je bilo deset vasi in kar 16 zaporov, kjer je bil zaprt s 650 drugimi zaporniki. V teh krajih živijo le zaporniki in pazniki ter tisti, ki delajo v zaporih. Med domačini je veliko takih, ki so že druga ali tretja generacija paznikov, upravnikov ali čuvajev, že od njihovih starih staršev naprej, je pripovedoval. »V vsaki celici smo imeli radio, ki ga nihče od zapornikov ni smel ugasniti. Če ga je kdo ugasnil, so ga pazniki pretepli,« se spominja Malik. Na radiu so se nenehno vrtele ruske nacionalne pesmi in ruska propaganda o alternativni zgodovini Rusije in Ukrajine. »Razlagali so nam, da Ukrajina ne obstaja, da je umetna država, ki jo je ustvaril Lenin, kar je bila velika napaka. Da obstaja le ena država in en narod, Rusija in Rusi,« je nadaljeval. »Tako sem dve leti in pol poslušal radio, na katerem se je vrtelo le 72 različnih ruskih pesmi. Si predstavljate? Vsak dan smo poslušali iste pesmi dve leti in pol.«
Mučenje in lažne novice
Enkrat na teden so ujetnike odpeljali v sobo s televizorjem, kjer so približno tri minute gledali zanje prirejene novice. A velikokrat je šlo za stare posnetke, izvzete iz konteksta. Tako so prikazovali ujetnikom novice, kako separatistični Donecki ljudski republiki ukrajinska vojska bombardira mesto in bolnišnice, a pravzaprav je šlo za stare posnetke iz leta 2017. Malik je govoril tudi o mučenju ujetnikov. Pazniki so po ukazih pretepali ujetnike, ki so jih lahko tudi ubili brez posledic. Če jih kdo ni hotel pretepati, so mu nadrejeni grozili, da ga bodo odpustili zaradi neupoštevanja ukazov. Prav tako so ujetnike zasliševali in trpinčili agenti FSB, ki je, kot pravi Malik, »potomec KGB«. A velikokrat je bilo mučenje tudi bolj preprosto; zaporniki so morali sredi ruske zime stati popolnoma nagi zunaj približno pol ure. Prav tako so bili vedno podhranjeni, saj so dobili le toliko hrane, da niso od lakote umrli. »Samo primerjajte fotografije ljudi, preden so šli v ujetništvo, in ko so se vrnili, pa vam bo vse jasno,« je ob tem še dejal Malik, preden je bilo uradnega dela dogodka konec. Sledila so še vprašanja iz občinstva, nato pa se je dogodek končal.
