Piše: Bogdan Sajovic
Novi župan New Yorka bo kaviarsocialistični musliman. Vodstvo Demokratske stranke ni navdušeno. Hinavska volilna kampanja. Borca proti milijarderjem so financirali milijarderji. Je sredstva za kampanjo prispeval tudi Hamas?
Pretekli teden so bile v ZDA letošnje redne volitve. V ZDA redne volitve potekajo prvi torek po vseh svetih. Pomembnejša so soda leta, ko potekajo predsedniške volitve, volitve v zvezni senat in predstavniški dom ter večina volitev za guvernerje in druge funkcionarje po zveznih državah. Letos so tako potekale le volitve za guvernerja Virginije in New Jerseyja ter vrsta volitev za župane ameriških mest.
Dvoje guvernerskih volitev ni bilo posebno razburljivih, saj gre za državi z večinoma demokratskim elektoratom in zmaga demokratskih kandidatov je bila pričakovana. Glavna drama letošnjih volitev pa so bile volitve za župana mesta New York.
New York je demokratska trdnjava, zato tam republikanski kandidat skoraj nima nobene možnosti. Je pa za dramo poskrbel razcep v Demokratski stranki. Na strankarskih volitvah poleti je Zohran Kwame Mamdani, 34-letni demokratski socialist in član skupščine zvezne države New York, ki od leta 2021 zastopa 36. okrožje Queens v newyorškem mestnem svetu, nekoliko presenetljivo premagal političnega težkokategornika Andrewa Cuoma, nekdanjega guvernerja zvezne države New York. Cuomo je upal na politično vrnitev; pred štirimi leti ga je namreč enajst žensk obtožilo spolnega nadlegovanja, zato je pod baražo pritiskov iz stranke in medijev odstopil. Zanimivo pa je, da je le nekaj mesecev po njegovem odstopu sodišče zavrglo vse obtožbe na njegov račun. Cuomo je tako upal na politično vrnitev in morda tudi na maščevanje vsem, ki so se tedaj obrnili proti njemu. V stranki so njegovo kandidaturo precej lačno sprejeli, vendar je bila Mamdanijeva zmaga za vse precejšnje presenečenje. Cuomo se ni sprijaznil s porazom in je sklenil kandidirati kot nestrankarski kandidat, medtem ko je Mamdani postal uradni kandidat Demokratske stranke.
Mobilizacija milenijcev
No, na volitvah 4. novembra je Mamdani prejel približno 50,4 odstotka glasov in premagal Cuoma, za katerega je glasovalo 41,6 odstotka volivcev, in republikanca Curtisa Sliwo, ki je dobil 7,1 odstotka glasov.
Mamdanijeva zmaga sicer ni bila presenečenje, podprli so ga vsi tisti, ki so nekoč družno udarili po Cuomu, začenši s guvernerko New Yorka Kathy Hochul (ki se je po odstopu Cuoma zavihtela na njegov položaj), s predsednikom mestne skupščine Carlom Heastiejem in z mestno generalno tožilko Letitio Jones. Podprlo ga je tudi vse levo krilo Demokratske stranke na čelu z Bernijem Sandersom in Alexandrio Ocasio Cortez. Predvsem pa mu je uspelo mobilizirati mlado volilno bazo, saj je imel močno podporo mladih volivcev, zlasti žensk, starih od 18 do 29 let (kar 84 odstotkov jih je podprlo Mamdanija), generacije Z in progresivnih koalicij. Njegova kampanja je z digitalnim ozaveščanjem in prizadevanji na lokalni ravni mobilizirala veliko prostovoljno bazo. Rezultat ni bil le zmaga, ampak tudi velika udeležba, saj je na volitve prišlo več kot 2 milijona volivcev, kar je največ na županskih volitvah v New Yorku od leta 1969.
Levo liberalni mediji so se seveda cedili med slavospevi izvoljenemu županu in poudarjali, da je Mamdani prvi muslimanski župan mesta, prvi indijsko-ameriški župan, prvi ugandsko-ameriški župan in prvi milenijski župan.
Drži, Mamdani je predstavil program, ki seveda ni nič drugega kot poplava levičarskih floskul iz železnega repertoarja ameriške levice v zadnjih letih: zvišanje davkov za bogate, siromašnim vse zastonj, zmanjšati policijo, povečati število socialnih delavcev, navoziti še več migrantov, pravice ženskam, LGBT in drugim »zatiranim skupinam«, skratka − nič novega ali presenetljivega.
V svojem zmagovalnem govoru v parku Flushing Meadows–Corona je Mamdani ponovil vse predvolilne floskule, obljubil »nenehne izboljšave« za delovne družine in se zaobljubil, da bo New York »varen in cenovno dostopen za vse«. Govoril je tudi o svojih priseljenskih koreninah, deloma v arabščini, da bi »počastil svojo dediščino«, in seveda izrazil še podporo Palestincem ter spustil nekaj puhlic proti predsedniku Trumpu in republikancem. In seveda »milijarderjem«.
Mamdanijeva hinavščina
Kakopak je večina Mamdanijevega programa in retorike težka hinavščina. Za začetek, sam prihaja iz zgornjega razreda, oče akademik (levičarski profesor politologije), mama progresivna filmska režiserka (ne ravno najuspešnejša), skratka, svoje življenje je preživel v zgornjem sloju ameriške družbe, v zasebnih šolah in izkoriščal vse prednosti, ki jih ponuja sistem, proti kateremu je grmel v volilni kampanji. Hinavsko je grmel tudi proti milijarderjem, čeprav so ti večinoma financirali njegovo kampanjo. Fundacija Open Society (Sorosova mreža) je nakazala 37 milijonov dolarjev zavezniškim skupinam − Delavski družinski stranki in vsaj devetim levičarskim organizacijam (npr. MoveOn, Justice Democrats), ki so javno podprle in potem nakazale prejeti denar za Mamdanijeve oglase in mobilizacijo volivcev. Alex Soros je tudi javno glasoval zanj.
Elizabeth Simons, hči lani preminulega milijarderja in vodje skladov hedge Jima Simonsa je že avgusta 2025 donirala pro-Mamdanijevemu političnemu komiteju »Newyorčani za nižje stroške« četrt milijona dolarjev.
Tehnološki podjetnik in milijarder Tom Preston-Werner je podpiral Mamdanijevo kampanjo z osebnimi prispevki in donacijami prek političnih komitejev; višina teh donacij še ni znana, predvidevajo pa, da gre za »znatno« vsoto.
Sicer pa se je Mamdanijeva kampanja hvalila, da je prejela milijon donacij od »malih ljudi«, a se je izkazalo, da je tri četrtine tega denarja prišlo od premožnih darovalcev iz Hollywooda in Silicijeve doline, se pravi od estradniških in tehnoloških milijonarjev.
Vodstvo demokratov ni navdušeno
Napovedi o obdavčitvah bogatih so očitno prazne marnje, prav tako pa tudi večina drugih volilnih napovedi. Že dva dni po volitvah je namreč Mamdani pozval svoje volivce in podpornike za finančne donacije, s katerimi naj bi najeli »poštene in zavzete aktiviste, ki bodo izpeljali reforme«. Zakaj pa jih potrebuje? Mar mu kot županu ne bo na voljo celoten mestni aparat, ki je mimogrede skoraj popolnoma demokratski? Mar ti ljudje niso »pošteni, delavni in zavzeti«? Zdi se, da so mu v stranki že razložili, naj se mestnega aparata ne dotika. In tudi malo je verjetno, da bi ta aparat implementiral norosti iz Mamdanijevega volilnega programa. To je proti njihovim lastnim interesom, saj bi povzročilo beg premožnih in s tem davkov, iz katerih se napaja mestni birokratski aparat.
Mamdani bo tako moral ustvariti svojo lastno strukturo, če bo hotel izvesti vsaj katero od svojih napovedanih reform, za kar seveda potrebuje denar. Nekateri pa menijo, da je tudi to lari fari, da gre samo za to, da bi Mamdani nagradil najzvestejše privržence, in ker jih ne bo mogel spraviti v mestni aparat, bo zanje »ustvaril« vzporedne položaje, na katerih bodo parazitirali štiri leta in delali vtis, kot da pripravljajo reforme, ne da bi dejansko kakšno tudi izpeljali.
Stvar je namreč v tem, da vodstvo Demokratske stranke ni navdušeno nad levičarskimi idejami. Bojijo se namreč, a bi te ideje, če bi jih kdo skušal udejanjiti, odbile vse sredinske volivce in še zmerno krilo v stranki sami, kar bi jih stalo predsedniških volitev 2028.
Zato je zelo verjetno, da so Mamdanija opozorili, naj ne dela zgage, če želi ostati župan. Njegovega tekmeca Cuoma, ki je deset let suvereno vladal v guvernerski palači, je zrušilo nekaj meglenih obtožb o spolnem nadlegovanju. Kar pa zadeva Mamdanija, je okoli tri milijone dolarjev za kampanjo je prišlo iz muslimanskih političnih komitejev; za nekatere od njih sumijo, da so povezani s teroristično tolpo Hamas. Zadosti bi bila uradna preiskava podprta z medijsko baražo in tak pritisk bi bil dovolj, da bi »prvega muslimanskega župana« spravili iz newyorške mestne hiše.
