Piše: Axel Bojanowski (Welt)
Generalni direktorji trepetajo pred njegovim pismom- Larry Fink, predsednik podjetja “BlackRock”, največjega upravljavca premoženja na svetu, enkrat letno pošlje svoje pismo direktorjem velikih korporacij. Finkovo slovnico temeljito preučijo, saj je njihova usoda odvisna od njegovih besed.
Od leta 2020 je Fink postavil podnebne spremembe v središče svojih naložb, ker je želel voditi do “bolj trajnostnega kapitalizma”. Leto 2021 je postalo še bolj eksplicitno: “Pozivamo podjetja, naj objavijo načrt, ki prikazuje, kako je njihov poslovni model združljiv z ‘neto ničelnim gospodarstvom’ – torej gospodarstvom, kjer je globalno segrevanje omejeno na precej pod dve stopinji.” Finkovo pismo iz leta 2022 napoveduje, da bodo podjetja, ki ne načrtujejo ogljično nevtralne prihodnosti, odpisana. Kar je povzročilo ogromno živčnost med člani upravnih odborov vodilnih koncernov.
“BlackRock” ima v lasti ogromne deleže v podjetjih po vsem svetu, njegovi ljudje pa so člani številnih nadzornih svetov. Če podjetja ne spremenijo svoje strategije v skladu z željami vlagateljev, “BlackRock” na letnih skupščinah glasuje proti vodstvu.
Od podjetij v kapitalizmu se pričakuje, da bodo zadovoljevala potrebe strank. Podnebna agenda “BlackRocka” in drugih je želela to spremeniti. Dobiček ne bi smel biti več edini dejavnik, ki določa ceno delnic, temveč bi se za ustvarjanje dohodka morali uporabiti nova, zeleno-levičarska merila ocenjevanja ESG, tj. “Okoljsko, socialno, Upravljanje”. Lestvica ESG kaže, v kolikšni meri so podjetja upravljana na podnebju prijazen, družbeno odgovoren in “sodoben” način.
Mreža, ki jo sestavljajo Svetovni gospodarski forum v Davosu, velike korporacije, Združeni narodi in vodilne banke, si je prizadevala s pomočjo načel ESG prisiliti svetovno gospodarstvo k podnebni nevtralnosti. Podjetja so bila dolžna upoštevati ta načela, vendar je začetni optimizem finančnih trgov izginil; naložbe v sklade ESG so se v zadnjih treh letih znatno zmanjšale. In na zadnjem Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je postalo jasno, da se mreža ESG sesuva.
Svetovni gospodarski forum vključuje približno tisoč velikih korporacij, pa tudi politike in fundacije bogatih finančnikov. Leta 2020, na vrhuncu moči Angele Merkel, je forum sprejel “Manifest”, ki je razglasil “četrto industrijsko revolucijo”. Podjetja ne bi smela več služiti le svojim vlagateljem, temveč “vsem zainteresiranim interesnim skupinam”.
V tesnem sodelovanju z bankami, zavarovalnicami in pokojninskimi skladi so globalne institucije, kot sta Združeni narodi in Svetovni gospodarski forum, spodbujale cilj popolne združitve politike in gospodarstva za podnebno levičarski svet. BlackRock in drugi finančni velikani, kot sta State Street in Vanguard, so izvajali pritisk in silili podjetja, da upoštevajo levičarske podnebne predpise in se tako izognejo izključitvi dostopa do kapitala.
Levi vladi ZDA pod vodstvom Obame in Bidna ter vzporedno z njima komisija EU pod nadzorom Angele Merkel sta sprejeli ogromno število pravil in zakonov za “bolj trajnostne naložbe”.
Vendar pa po padcu levičarske vlade v ZDA podnebne spremembe na letošnji konferenci v Davosu niso imele skoraj nobene vloge. Po poročanju agencije “Reuters” je uradni program Davosa za leto 2026 vseboval le štiri seje, ki so sploh omenjale “podnebne spremembe”, v primerjavi s polnimi 16 sejami na to temo leta 2022.
Vodja organizacije “BlackRock”, Larry Fink, ki je letos postal podpredsednik Davosa, je nenadoma opozoril, da opustitev fosilnih goriv “povzroča velike stroške za povprečnega državljana ali gospodarstva v razvoju”. Dejstvo, da Fink in Davos zdaj promovirata “nepristransko ekonomsko platformo”, jasno odraža novo realpolitiko.
Uvrstitev v “Poročilu o globalnih tveganjih” Svetovnega gospodarskega foruma, ki je do zdaj prevladovala podnebna tveganja, zdaj zaznamujejo druga vprašanja, kot so geoekonomska konfrontacija, dezinformacije in družbena polarizacija. Obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa je oblikoval agendo v Davosu, njegov minister za energijo Chris Wright pa je na konferenci jasno opredelil novo politiko odpravljanja omejitev za fosilna goriva.
Letošnji Davos je bil vrhunec spremembe razpoloženja, ki se je v zadnjih mesecih okrepila. Številne banke so se umaknile iz podnebnih zavezništev, skladi, osredotočeni na dejavnike ESG, so zabeležili rekordne odlive, politične reakcije v ZDA in delih Evrope pa so privedle do umika levičarskih regulativnih predpisov.
Po menjavi vlade v ZDA se je od ESG distanciral tudi »BlackRock«: zapustil je »Net Zero Asset Managers Initiative«, osrednje podnebno zavezništvo več kot 300 velikih podjetij, katerega cilj je zmanjšati emisije CO₂ v gospodarstvu na nič. Po izstopu »BlackRocka« so druga podjetja množično odpovedala članstvo v zeleno-levem »Net-Zero Banking Alliance«, zato se je to protikapitalistično levo zavezništvo, ki je poskušalo prepričati banke, naj upravljajo s svojim posojanjem v skladu s ciljem neto ničelnih emisij, popolnoma razpadlo.
Zdi se, da je levičarski ESG lobi, ki nima nobene demokratične legitimnosti, spoznal, da ne more orati skozi svetovno gospodarstvo.
Vir:
