-2 C
Ljubljana
petek, 26 februarja, 2021

Tri leta od razglasitve svetovnega dne čebel

20. decembra 2017 je Generalna skupščina OZN, na pobudo Slovenije, soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel (SDČ). Na ta dan vsako leto še posebej opozorimo svetovno javnost na pomen ohranjanja čebel in drugih opraševalcev za celotno človeštvo, hkrati pa je tudi priložnost za poziv h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. V letih od razglasitve smo v Sloveniji in tudi v EU izvedli številne aktivnosti za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Aktivnosti Slovenije bodo potekale tudi v naslednjem letu. Danes se je sestala medresorska delovna skupina, ki se je seznanila z dosedanjimi aktivnostmi in dosežki, povezanimi s SDČ ter opredelila izhodišča za obeležitev SDČ v letu 2021, ki bo tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU.

Pobudnica projekta za razglasitev svetovnega dne čebel je bila leta 2014 Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), ČZS ter ostali partnerji in državni resorji so, po večletnem trdnem delu, iskanju podpore in zahtevnih uradnih postopkih za potrditev pobude, pred tremi leti uspeli, da je Generalna skupščina OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel (SDČ), kar predstavlja enega večjih diplomatskih dosežkov Slovenije. Na MKGP se zavedamo pomena in odgovornosti, ki jih je prinesla razglasitev SDČ, zato vsako leto sodelujemo in organiziramo številne dogodke, s katerimi ozaveščamo in opozarjamo na ohranjanje in pomen čebel in drugih opraševalcev ter izvajamo druge sistemske aktivnosti, pomembne za čebelarstvo.

Danes se je sestala Medresorska delovna skupina za pripravo izhodišč in strokovnih podlag ter izvedbo načrta aktivnosti za projekt »Svetovni dan čebel« do leta 2022. Na sestanku so pregledali aktivnosti, ki so bile izvedene v preteklem obdobju na podlagi Načrta aktivnosti Vlade RS za projekt SDČ do leta 2022 (sprejet na Vladi RS maja 2019) ter se pogovorili o prihodnjih aktivnostih, predvsem tudi v luči predsedovanja Slovenije Svetu EU. Aktivnosti promocije svetovnega dne čebel, ki so bile opravljene v preteklih treh letih, so potekale ob sodelovanju države in čebelarjev in so prispevale k veliki prepoznavnosti Slovenije, slovenskega čebelarstva, Kranjske čebele, čebeljih pridelkov in apiturizma na mednarodni ravni. Vsako leto so pri promociji SDČ zelo aktivna in uspešna tudi veleposlaništva v okviru MZZ po vsem svetu, ki na različne načine informirajo in promovirajo pomen SDČ in posledično Slovenijo z vsemi njenimi potenciali.

SDČ je posredno prispeval tudi k še večji prepoznavnosti slovenske opreme za čebelarjenje, povečujejo pa se tudi možnosti za izvoz čebeljih matic. Na splošno SDČ ponuja priložnost tudi za krepitev prepoznavnosti Slovenije in njenega turizma na svetovnem trgu. Slovenija tudi zaradi čebel postaja na turističnem zemljevidu prepoznana kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Velik razvoj doživlja tudi apiturizem, kjer je bil storjen velik korak naprej. V okviru postopkov za sprejem nacionalnega poklicnega standarda je bila apiterapija obravnavana in potrjena na Odboru za poklicne standarde in na Komisiji za izobraževalne programe.

V letu 2021 se 3. praznovanje SDČ predvideva tako na nacionalni ravni, z dogodkom, ki ga organizirajo čebelarji (tradicionalni slovenski čebelarski praznik), kakor tudi z osrednjim mednarodnim dogodkom, mednarodno konferenco, ki bo tokrat potekala tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Na mednarodni konferenci bodo obravnavane najbolj aktualne teme s področja čebelarstva. Geografski poudarek obeležitve bo, zaradi predsedovanja Svetu EU, na Evropski uniji (Bruselj in države tria). Vsebinski poudarek, ki ga bomo zasledovali ob robu mednarodne konference in na številnih drugih dogodkih, pa bo izhajal iz mednarodnega leta kreativnega gospodarstva za trajnostni razvoj, s čimer bomo med drugim promovirali kreativnost Slovenije, slovenskega gospodarstva in čebelarstva.

Na ministrstvu pripravljamo tudi Strateški načrt Skupne kmetijske politike po letu 2020, v katerega bodo za področje čebelarstva vključene različne vrste intervencij, tako v okviru obvezne sektorske intervencije za čebelarstvo, kot druge vrste intervencij v okviru ostalih specifičnih ciljev, ki bodo namenjene ne samo spodbujanju in razvoju čebelarjenja, ampak tudi ohranjanju opraševalcev. Ministrstvo je prav tako imenovalo delovno skupino za pripravo Operativnega programa odličnosti, katerega namen je zagotoviti, da Slovenija postane vodilna država na področju razvoja znanja in inovacij v čebelarstvu, ohranjanja diverzitete kranjske čebele in biodiverzitete opraševalcev.

V preteklem letu je ČZS podala predlog za zaščito porekla pri mešanicah medu, ki je zelo pomembna za zaščito pridelovalcev medu v posameznih državah članicah. Potrošniki morajo biti ustrezno informirani in ozaveščeni glede izbire hrane. Slovenija želi s podporo enako mislečih držav pozvati Evropsko komisijo, naj vzpostavi jasnejše označevanje porekla mešanice medu. Ne smemo tudi pozabiti, da je bila Slovenija prva država, ki je zaradi zaščite čebel in okolja na nacionalni prepovedala uporabo neonikotinoidov, čemur je kasneje sledila celotna EU.

Ena od pomembnejših aktivnosti v naslednjem letu bo tudi podelitev nagrade »Zlata čebela«. V sredo, 16. 12. 2020, je Vlada RS sprejela Zakon o nagradi Zlata čebela; gre za podelitev najvišje državne nagrade na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Prva podelitev nagrade se načrtuje v letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU. Sicer pa na MKGP pripravljamo tudi objavo javnega natečaja, za izbor kreativne zasnove in načrta za izdelavo simbolnega predmeta nagrade Zlata čebela.

 

Zadnje novice

Je počival

Sorodne vsebine