4.4 C
Ljubljana
četrtek, 25 februarja, 2021

Papež Frančišek poslanico ob svetovnem dnevu miru namenil miru kot poti upanja: »Svet hoče zagotoviti stabilnost na podlagi lažne varnosti!«

Papež Frančišek je poslanico ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja, tokrat naslovil Mir kot pot upanja: dialog, sprava in ekološko spreobrnjenje. Poslanica nakazuje smernice, v katerih graditi mir, odgovornost pa prepušča vsem nam, je na novinarski konferenci pojasnil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

 

“Gre za 53. sporočilo, ki nas vabi na pot. Mir kot pot upanja, ne mir kot trenutek ali dogodek, ampak mir kot proces, ki ga živimo skupaj na poti v dialogu, spravi in v našem ekološkem spreobrnjenju. Gre za premislek, da sta mir in varnost nezdružljiva s strahom in grožnjo, čeprav se v mnogih državah v svetu skuša mir vzdrževati z grožnjo,” je dejal Zore.

Papež Frančišek je v poslanici, ki jo tradicionalno pripravi v ta namen, spregovoril tudi o doživetju med nedavnim obiskom Japonske. Tam je dobil potrditev, da svet hoče zagotoviti stabilnost na podlagi lažne varnosti, ki jo podpira miselnost strahu in nezaupanja, ki na koncu zastrupi odnose med narodi in preprečuje vsak možen dialog.

Mir in mednarodna stabilnost sta nerazdružljiva s kakršnim koli poskusom snovanja na strahu pred vzajemnim razdejanjem in na grožnji popolnega uničenja, ampak na bratstvu, je dejal Zore. Po njegovih besedah nas papež v poslanici vabi k prizadevanju za mir, pot poslušanja, ki sloni na spominu, solidarnosti in bratstvu.

Papež v poslanici opozarja, da ne moremo sprejeti, da bi sedanje in prihodnje generacije izgubile spomin na to, kar se je zgodilo oz. na dejstva preteklosti, kajti ta spomin je zagotovilo za gradnjo pravičnejše prihodnosti. Spomin nas varuje, da ne bi ponovno zagrešili istih napak, pač pa, da bi “kot sad izkustva predstavljal korenino in ponujal osnutek za sedanje in prihodnje odločitve za mir”.

Kot posebej dragoceno papeževo misel je Zore izpostavil, da ob spoznanju preteklosti gradimo sedanje in prihodnje odločitve za mir, na drugi strani pa je spomin obzorje upanja, kajti “v najhujšem zlu cvetijo najlepše rože sočutja, človečnosti, solidarnosti in neverjetnega poguma”.

Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je med drugim poudaril, da papeževa poslanica za svetovni dan miru posreduje pomembna etična načela, ki so opora tako osebnim prizadevanjem kot urejanju medsebojnih družbenih odnosov.

Svetovni dan miru je Katoliška cerkev uvedla na pobudo papeža Pavla VI. Poslanico, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, Vatikan vsako leto pošlje na ministrstva za zunanje zadeve po vsem svetu.

Zadnje novice

Sorodne vsebine