12.7 C
Ljubljana
sobota, 25 septembra, 2021

Marija iz Magdale – prispodoba sodobnega človeka, ki išče Kristusa

Piše: Blagovest.si

Da je velika noč največji krščanski praznik, vemo vsi, le da večkrat na to pozabljamo. Znano pa je tudi, da je bila ena prvih prič Jezusovega vstajenja prav žena, ki jo je Jezus osvobodil obsedenosti s hudimi duhovi – to je bila Marija iz Magdale, bolj znana kot Marija Magdalena. Njen god je pred petimi leti postal liturgični praznik. 

Magdala je bilo ribiško mestece na zahodni obali Genezareškega jezera, torej kraja prvega Jezusovega učenja. Od tam je bila doma žena, ki je nosila v tistem času pogosto ime, ki je pripadalo tudi Jezusovi materi: Marija. Naziv Magdalena ji je pripadal zaradi njenega izvora iz Magdale. Potem ko jo je Jezus osvobodil obsedenosti, je z nekaterimi ženami stregla Jezusu. Ljubezen do Jezusa jo je prignala vse do Kalvarije, kjer je stala pod križem skupaj z Jezusovo materjo, z Marijo Klopajevo (materjo apostola Jakoba mlajšega) ter Salomo, materjo Zebedejevih sinov Jakoba in Janeza – slednji je kot edini od apostolov stal pod križem. Evangelisti ob omembi skupine žena vedno navajajo Marijo Magdaleno na prvem mestu. Dandanes je sicer že znano, da Marije Magdalene ne moremo enačiti z drugima dvema svetopisemskima osebama: Marijo iz Betanije, ki je Jezusa poslušala in s tem ujezila sestro Marto, ter grešnico, ki je Jezusu mazilila noge.

Ko je Jezus umrl in so ga sneli s križa, so morali pohiteti s pokopom, ker je sonce zahajalo in se je začenjala judovska pasha. Že tako ali tako je po tedanji judovski šegi dotikanje mrliča pomenilo, da postaneš nečist. Za Jezusov pokop je poskrbel Jožef iz Arimateje, dekaprot iz velikega zbora oz. sinedrija, ki je imel stalen kontakt s Poncijem Pilatom. Pridružil se mu je še en član, Nikodem, ki je ponoči obiskoval Jezusa, in priskrbel dišav. Mrtvega Jezusa so nadišavili, zavili v mrtvaški prt in položili v grobno votlino na. dekaprotovem vrtu, ki je bil blizu Golgote. Ker je vse skupaj potekalo zelo hitro, so žene sklenile, da pridejo zgodaj zjutraj po končanem dnevu judovske pashe, ko so morali po zapovedi počivati. Računale so, da bodo priskrbele dišave in vstopile v grob in dodatno nadišavile telo mrtvega Jezusa. Seveda so medtem zaradi zahtev velikega duhovnika Kajfe grob zastražili in ga zapečatili, da ga morda “ne bi ukradli učenci in razglasili, da je vstal”. Ivana, žena Herodovega uradnika Husa, je imela celo denar, da bi podkupila stražarje. A na samem kraju Jezusovega pokopa so našle grob odprt ter angele, ki so naznanjali vstajenje. Sledil je takojšen povratek v hišo na Sionu, kjer so se skrivali Jezusovi učenci. Marija Magdalena ni mogla dojeti, kaj se je zgodilo. Še njej se je vstajenje zdelo nekaj preveč neverjetnega. Peter in Janez sta takoj stekla h grobu, kasneje je tja znova prišla tudi Marija. Medtem ko apostola nista videla angelov, pa je Marija znova imela videnje – iz nagrobne votline, kjer je iskala Jezusa, je morala oditi ven, tako ji je nakazal angel. V solzah ni prepoznala postave na vrtu in je mislila, da je tam dekaprotov vrtnar, ki jo je spraševal, koga išče. Šele ko jo je Jezus poklical po imenu, ga je prepoznala. Preseneča pa, da jo je opomnil, naj se ga ne oklepa in ne dotika, saj še ni šel k Očetu. Šele tedaj je lahko Marija Magdalena stekla k učencem in razglasila novico o vstajenju. Jezus se je tisti dan prikazal tudi Petru in dvema učencema na poti v Emavs, na večer istega dne deseterim apostolom (Juda Iškarjot je napravil samomor po izdaji, Tomaža pa ni bilo z njimi) in nato po tednu dni še Tomažu.

Več si lahko preberete TUKAJ.

Zadnje novice

O ludistih 21. stoletja

Sorodne vsebine