Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
ZRC SAZU, ki naj bi se posvečala izključno znanstvenoraziskovalnemu delu, se ponovno bolj ukvarja z družbenim aktivizmom. Zaradi tega je v preteklosti že požela ostre kritike, tudi od nje ločene ustanove SAZU, katere ugled krni s svojim skrajno spornim početjem. Kritičen je bil zlasti podpredsednik SAZU Milček Komelj. Ljudje namreč pogosto ne ločijo med inštitucijama in zato škandalozno ravnanje nekaterih članov ZRC SAZU meče slabo luč na obe inštituciji. A kot kaže, je dolgoletnemu direktorju ZRC SAZU Otu Lutharju znova bolj pomemben družbeni aktivizem kot pa predanost poslanstvu ustanove, ki jo vodi. Tokrat je sopodpisnik nove peticije v “podporo kolektivu informativnega programa TV Slovenija”.
Spomnimo: poročali smo že, da je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) od slovenskih davkoplačevalcev v zadnjih 18 letih prejel že več kot 260 milijonov evrov, pri tem pa resurse usmerja v ideološko usmerjene projekte. Nedavno so gostili Svetlano Makarovič in zaposlujejo skrajneže, ki jih lahko vidimo na petkovih protivladnih protestih. V sklopu svojih programov obdelujejo denimo sledeče, ideološko obarvane tematike: radikalni predvojni katolicizem, narodne herojinje itd. Povsem očividno gre za ustanovo, ki skozi svoje znanstvenoraziskovalno delo v javnost lansira parcialne ideološke poglede in bije kulturno-politični boj.
V preteklosti so se prav tako javno vpletali v dogajanje okoli STA, se šli politični aktivizem itd. Tokrat so se lotili javne podpore kolektivu informativnega programa TV Slovenija: “Spodaj podpisani sodelavke in sodelavci ZRC SAZU izražamo javno podporo kolektivu informativnega programa TV Slovenija v njihovem pozivu vodstvenim organom RTV Slovenija, da prisluhnejo pomislekom, pripombam in predlogom ob načrtovanih spremembah Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022,” uvodoma sporočajo sopodpisniki dokumenta.
Prepričani so še, da se javni zavod trenutno upravlja zelo kaotično in da naj bi postajal vse bolj dovzeten za neuradne pritiske zunanjih akterjev ter njihovih zasebnih interesov. Prav zato se čutijo dolžni podati svoj poziv, da bi prišlo do “razumnega premisleka”. Zavedajo se težav in nepopolnosti v delovanju informativnega programa, hkrati pa svarijo pred “nepremišljenimi posegi”. Prepričani so, da načrtovani posegi težav ne bodo odpravili, marveč ravno nasprotno. Zaskrbljeni so tudi zaradi “diagnoze, ki kot problematične prepozna prav nekatere najbolj kvalitetne vsebine in je globoko zgrešena”. Sopodpisnike je prav tako strah za prihodnost opravljanja poslanstva javnega servisa.