Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je razglasilo letošnje prejemnike nagrad čuvaj/watchdog – te so seveda prejeli novinarji režimskih medijev Peter Žerjavič (Delo), Ana Lah (Večer), Ksenija Horvat (Televizija Slovenija) in uredništvo Slovenske tiskovne agencije. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva pa je prejela Glorija Lorenci, Večer. Letošnje nagrade so še toliko bolj v luči levičarskega aktivizma – Na Žerjaviča pa je seveda ponosna tudi Tanja Fajon, saj iz Bruslja večinoma poroča po njenem izboru in okusu.
Nagrado je torej prejelo tudi uredništvo Slovenske tiskovne agencije. “Nobeno uredništvo si ne želi, da bi samo postalo novinarska zgodba,” so ob tem zapisali in verjetno imajo prav – tamkajšnji novinarji si prav gotovo niso želeli postati sredstvo političnih igric nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča. A po besedah DNS se je, ko je vlada v celoti prenehala izvajati zakonsko obveznost financiranja javne službe, zgodilo prav to – STA je postala novinarska zgodba. Ki se je čudežno vlekla dolgih devet mesecev oziroma natanko do trenutka, ko je Veselinoviča zamenjal Igor Kadunc in z Ukomom podpisal pogodbo, česar prejšnji direktor ni želel storiti. Če komu, se STA lahko za nagrado zahvali prav Veselinoviču, ki jih je spravil v neprijeten položaj in navzkrižni ogenj med STA in Ukomom.
Lanskoletni “čuvaji” (Foto: novinar.com)
Voditeljica stranke SD Tanja Fajon, ki je sicer tudi evroposlanka – na kar pogosto pozabimo, saj je ves čas v Sloveniji, je na Twitterju že čestitala Petru Žerjaviču, Delovemu novinarju, ki je watchdog nagrado prejel za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2021. Njeno čestitko si je prav gotovo prislužil s selektivnim poročanjem iz Bruslja, pri katerem je marsikaj pozabil omeniti, sploh če se ni skladalo s propagandnimi prijemi Fajonove in njenimi bruseljskimi spletkami. “V času, ko je notranjepolitično dogajanje v Sloveniji vse bolj dobivalo svoj bruseljski odmev, je precizno in profesionalno upovedoval drsenje države med problematične članice sedemindvajseterice. Ažurne objave na twitterju, ki so za mnoge postale prvi vir informacij o dogajanju v Evropski uniji, je vsakodnevno nadgrajeval z analizami, komentarji – najsi je šlo za neimenovanje delegiranih tožilcev ali napade na medije – pa tudi intervjuji z glavni akterji nesoglasij med Brusljem in Ljubljano, kot sta podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans in evropska poslanka Sophie in ‘t Veld. Njegovo kroniranje dogajanja v Bruslju je jasno, umirjeno in vselej postavljeno v kontekst – v maniri najboljših žurnalistov stare šole,” so v superlativih o Žerjaviču zapisali na spletni strani DNS – enostransko poročanje je tam pač pohvale vredno.
Ksenija Horvat je prejela čuvaja za izstopajoči novinarski dosežek v letu 2021, saj že “vrsto let postavlja standard izvrstnega, sproščenega televizijskega intervjuja, sicer pogostega novinarskega žanra, na prvi pogled nezahtevnega dialoga, ki pa zahteva veliko priprave, dobro poznavanje vsebine sogovornikovega dela in temeljito poznavanje področja, s katerim se gost ukvarja” – so zapisali na DNS, ob tem pa verjetno imeli v mislih tudi intervju, v katerem je novinarka zagovarjala sindikalistko in aktivistko Teo Jarc ter njen izpad na Kredarici in celo zatrdila, da je s premierjem obračunala nežaljivo in argumentirano. “V zadnjem letu, obremenjenem z zdravstveno krizo in njenimi omejitvami, je gostila številne doktorje znanosti različnih strok in tehtne premišljevalce našega vsakdana, ki gledalca obogatijo z novimi spoznanji in razmisleki o tukaj in zdaj,” so še zapisali – nam pa je v spominu ostal le pogovor s sociologom Tomažem Mastnakom, ki je med drugim cepljenje primerjal z genskim inženiringom – varuhinja pa je nato prejela sporočilo Zdravniške zbornice Slovenija, v katerem so tudi očitali: “V času intenzivnega kroženja virusa, ko je ogroženo zdravje in življenje številnih ljudi, imajo javni mediji posebno odgovornost, da z delnimi ali znanstveno nepotrjenimi informacijami ne begajo občinstva.” Pripravila je tudi dve oddaji o javnih televizijah, so še pohvalili novinarko. Horvatova je poudarila, da je javna televizija osnovni gradnik neke demokratične, povezane skupnosti – o čigavi javni televiziji je govorila, ni znano, naša je namreč vse prej kot našteto.
Domen Savič oziroma Državljan D pa je prejel pohvalo porote, saj po besedah DNS sistematično spremlja in preiskuje oglaševalske prakse državnih institucij in podjetij v državni lasti. “Dokazuje, kako se javna sredstva neupravičeno pretakajo v z vladajočo stranko povezane medije,” so zapisali ter dodali, da vztrajno razkriva globino sistemskega problema in zakonske neurejenosti tega področja in neumorno razkrinkava mešetarjenja državnih podjetij z oglaševalskimi pogodbami. Če pogledamo na Savičevo spletno stran, vidimo, da se je ukvarjal predvsem z Ukomom, Slovensko vojsko, kampanjo za cepljenje, pa seveda tudi z nami – za kar si je očitno zaslužil nagrado. Da je radikalnemu aktivistu naš medij velik trn v peti, se je izkazalo že večkrat – po njegovem bi seveda morali obstajati samo mediji, ki so bolj kot ne politični aktivisti leve politične opcije.
