Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Zakon o dohodnini buri duhove na levem polu, čeprav ta prinaša višjo splošno olajšavo in višje neto plače za vse. Ker je v politični sferi veliko prostora za demagogijo, se bomo osredotočili na gola dejstva. Neizpodbitno dejstvo je, da ima naša država eno najvišjih stopenj obdavčitev plač. V primeru, da bi bile davčne spremembe sprejete, bi to pomenilo, da bi zaposleni dobili višje neto plače. S tem se bo povečala kupna moč, gospodarstvo pa bo posledično hitreje okrevalo, kar je nedvomno v interesu vseh nas. Še posebej v luči dejstva, da smo že dve leti v primežu epidemije novega koronavirusa.
Davčni primež v Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo narašča vse od leta 2013. Obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. Še posebej to velja v primeru delovnih mest, ki ga zaseda kader, ki je višje in visoko usposobljen in ima temu primerno višje plače od povprečja. Ker je obremenitev dela visoka, je naše gospodarstvo manj konkurenčno, manj produktivno, to namreč ni zmožno nameniti zadostnega zneska za razvoj in raziskave, torej za področje, ki je ključnega pomena za gospodarsko rast in blaginjo države.
Kot lahko vidimo iz spodnje preglednice, smo visoko na lestvici glede deleža prispevkov delavca pri stroških dela. Pred nami je le Litva, ki je na podlagi davčne reforme povečala delež prispevkov delavca na 19,2 odstotka, navajajo Finance. Za lažjo primerjavo: 8,3 odstotka znaša povprečje OECD. Če si pogledamo delež prispevkov delodajalca, ki znaša 13,9, lahko vidimo, da je ta blizu povprečja OECD, ki znaša 13,3 odstotka.
Še kako zgovoren pa je izračun OECD, ki pokaže, kolikšen del bruto plače sploh dobimo nakazan na naš transakcijski račun. Zaposleni v Sloveniji, ki ima povprečno plačo in je brez otrok, domov odnese 66,3 odstotka svoje bruto plače. Povprečje v OECD pa medtem znaša 75,2 odstotka. Če davčni primež za samsko zaposleno osebo primerjamo z Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Slovaško lahko vidimo naslednje: Ker se je davčni primež za samsko zaposleno osebo predlani zmanjšal za približno pol odstotne točke, je povprečni Avstrijec dobil izplačilo 67,4 odstotka svoje bruto plače. Povprečni Italijan je domov odnesel 71 odstotkov bruto plače, Nemec 61,1 odstotka bruto plače. Povprečni zaposleni iz Slovaške pa na račun prejme kar 76,5 odstotka svoje bruto plače. To je kar deset odstotnih točk več kot povprečni slovenski delavec.
Spremembe, ki jih prinaša zakon
Prenovljeni zakon predvideva postopno višanje splošne olajšave, kar zadeva prav vse zavezance in v praksi pomeni višje plače. S prehodnimi obdobji od davčnega leta 2022 do 2024 se splošna olajšava s 3.500 evrov na leto zvišuje na 7.500 evrov. V letu 2022 bi zvišanje splošne olajšave za tisoč evrov v praksi pomenilo, da bi bil dodatni tisočak dohodka po novem neobremenjen. Prihranek na letni ravni bi se tako gibal v vrednosti od 160 evrov (pri tistih z najnižjimi plačami) do 500 evrov (pri tistih, ki so najvišje na dohodninski lestvici). Dvig splošne olajšave bo mogoče najbolj izrazito opaziti v letu 2025. Konkretneje, tisti, ki imajo najnižje plače, bi na letni ravni plačali 640 evrov manj dohodnine, tisti v najvišjem razredu pa dva tisoč evrov manj.
Ob enakih stroških dela se z možnostjo višjih neto plač zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost. To je še kako pomembno pri izobraženem kadru, saj prispeva k manjšemu odlivu v tujino. S predlogom novele podjetja pridobijo dodatne vzvode za nagrajevanje uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
Med prednostmi zakona pa so tudi:
– Ponovno usklajevanje olajšav in lestvice s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin.
– Razbremenili bomo tudi dohodke iz kapitala. Znižali bomo stopnjo dohodnine od dohodkov iz kapitala in stopnjo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
– Oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz šolskih skladov in od dohodkov otrok iz naslova družinske pokojnine.
– Uvedba nove olajšave: Rezidentu po dopolnjenem 70. letu starosti in rezidentu, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let in ga upravni organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, vodi v evidenci, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 1.500 evrov letno.
– Uvedba seniorske olajšave: uvaja se znižanje davčne osnove v višini 1500 evrov za starejše od 70 let.
– Ukinjajo se bonitete za uporabo električnega motornega vozila za zasebne namene.
– Z novo olajšavo se spodbuja vlaganje v zeleni in digitalni prehod.
– Predvidene rešitve imajo večji in dolgoročni pomen za konkurenčnost ter rast in razvoj slovenskega gospodarstva, ki ga bomo spodbudili k dodatnemu investiranju.
– Uvaja se nevtralni davčni status plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnega zavezanca, plačanih s strani države/lokalne skupnosti.
Predlog davčnih sprememb nikomur ne jemlje, ampak tistim, ki plačujejo davke, manj vzame, saj je pravica živeti od svojega dela v vsaki normalni državi pomembnejša od pravice živeti na tuj račun,” v zvezi z zakonom poudarja ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Kot pravi Lahovnik sta zdrava pamet in OECD tista, ki pravita, naj zmanjšamo obdavčitev dela, da bodo mladi strokovnjaki ostali pri nas in bomo vsi na boljšem.
Torej, če sklenemo: s sprejetjem novega predloga zakona o dohodnini bi se obremenitev dela znižala, zaradi česar bi se povečale plače in ljudem bi v denarnicah ostalo več denarja. S tem ko bi se Slovenija izvlekla iz davčnega primeža, bi se dodatno zmanjšala brezposelnost in tudi obseg sive ekonomije. Davčna razbremenitev pospešuje porabo, s tem pa tudi izkupiček iz naslova DDV, ki je pri nas drugi najpomembnejši javnofinančni vir. Razlogov, ki govorijo v dobrobit temu, da posamezniku z manj davki ostane več kot pa državi, je več kot dovolj.
