Piše: Anita Gužvič (Nova24tv)
Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je predstavil ključno vsebino novega gradbenega zakona o urejanju prostora, ki jo je sprejela vlada. Ključni rešitvi, ki ju prinašata noveli zakona, sta debirokratizacija postopkov in digitalizacija podatkov in procesov. Namen sprememb je učinkovitejše vodenje postopkov priprave prostorskih aktov na državni in lokalni ravni in učinkovitejša vodenja zemljiške politike kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja. Pozdravil je tudi kriminalistično preiskavo v zvezi z nelegalno odloženim blatom na območju Pivole. Kot je dejal, je vsaj delno zadovoljen in dejal, da upa, da bo sanacija čim prej končana. Po neuradnih informacijah naj bi pridržali štiri voznike tovornjakov ter direktorja dveh podjetij, ki naj bi bili odgovorni za prevoz odpadnega komunalnega blata.
Glede namernega onesnaževanja je minister Andrej Vizjak, dejal, da pozdravlja, da je prišlo razmeroma hitro do prvih sumov storilcev. “Začeli smo že s sanacijo, da bi pred dežjem ali pred drugim negativnim učinkom blato odpeljali stran. Zadeva je v izvajanju, storilci so tudi že očitno evidentirani. Kar pomeni, da to zavrženo kriminalno dejanje v okolju dobiva epilog. Upam, da bo to v poduk vsem, da je to tudi sankcionirano. Treba je to spoštovati, da imamo zdravo okolje in da takšnega pustimo tudi zanamcem.”
Ker gre očitno za sistemski problem, saj je Slovenija komunalno blato vrsto let izvažala na Madžarsko in v sežigalnice na Dunaju, zdaj razmišljajo o neke vrste domačih monosežigalnicah. “Pri termični obdelavi komunalnega blata je to v elementarni pristojnosti lokalnih skupnosti, ker gre za lokalno gospodarsko službo,” pravi Vizjak in dodaja, da so na ministrstvu zaznali, da je potreba po sofinanciranju takšnih projektov. “Za to je že v vladni proceduri program Sklada za podnebne spremembe in namenjamo znatna sredstva za sofinanciranje teh lokalnih projektov. Smo pa tudi že spremenili že zakon o varstvu okolja, ki omogoča v luči tega krožnega gospodarstva mešanje odpadkov, da pride tudi do gradbenih proizvodov. Tako da je možno že mešanje komunalno blato s pepelom iz raznih sežigalnic v kompozit in to se potem vgrajuje kot gradbeni material v pregrade ali druge objekte.” Cilj pa je v roku dveh let, da bo Slovenija samozadostna, da ne bomo odvisni od izvoza teh vrst odpadkov.
Minister Vizjak o zakonu o vodah: Zakon je usmerjen ravno v to, kar nam očitajo!
“Moj interes je samo en,” pravi minister, “da si ljudje dejansko nalijejo čistega vina glede tega zakona, kaj pri tem zakonu sploh gre.” Zakon je namenjen ščitenju slovenskih voda, pa tudi prebivalcev ob teh vodah, saj namenja znatno več sredstev za vzdrževanje vodotokov. Ko po navadi pride do nekih poplav, vsi s prstom pokažejo na državo, da ni zagotovila dovolj sredstev za čiščenje. “Zdaj ko smo to zagotovili, pa je zakon pod referendumom.” Glede posegov v priobalni pas je zakon prav tako jasen. Zakon črta možnost gradnje katerihkoli objektov na priobalnem pasu, kot je danes to omogočeno in zoži možnost gradnje objektov, ki so namenjeni vsem. To so razni občinski objekti in tudi zasebni objekti, ki so namenjeni vsem, to so otroška igrišča, čolnarne, pomoli. “Zato menim, da je zakon koristen, ker pravzaprav ne bo več možna gradnja tovarn z nevarnimi snovmi, pa tudi ne zasebnih vil. Tako se poveča dostopnost voda, ker se bo gradilo le še za vse. Zakon je usmerjen ravno v to, kar nam pobudniki referenduma očitajo – ščitimo priobalna zemljišča, vodne vire in izboljšujemo dostop do voda.”
(foto: STA)
Kar se gre Levica, je nevarno
Levica pa je v svoji znani maniri rokohitrstva in populizma predlagala v proceduro sporne rešitve. “V tem primeru gre v posmeh, kako so hitro pripravili nek predpis, ki se v Evropi gradi že 50 let – osnova je tu strokovno vprašanje, da na eni strani omogočamo gospodarstvu, da se razvija po drugi strani pa ščitimo okolje. To, kar se gre Levica, kar po domače in po svoje je nevarno tako za slovensko gospodarstvo kot za pravni red Slovenije.”
Največja prednost, ki jo prinaša nov gradbeni zakon
Predvsem birokratsko razbremenitev in v hitrejše pridobivanje dovoljenj, pravi Vizjak. “Če ni nasprotovanja sosedov itd. od nevladnikov bo mogoče dobiti gradbeno dovoljenje za objekt že v 30 dneh.” Pomembno je tudi poenostavljeno pridobivanje uporabnega dovoljenje za enostanovanjske hiše, ki ga bo možno dobiti zgolj na podlagi izjave nadzornega organa, da je bil objekt zgrajen na podlagi projektne dokumentacije. “In ni potrebno, da ima hiša fasado, kar je tudi na novo, pa še veliko drugih poenostavitev,” je dodal minister.
Predlog zakona o urejanju prostora in zakona o varstvu okolja
Vizjak zavrača vse kritike s strani levih medijev, da se ukinjajo še zadnje varovalke pred škodljivimi projekti, da so nevladne organizacije izključene iz ključnih okoljskih postopkov. “Niti približno ne drži. Slovenija je ratificirala Aarhuško konvencijo in je zavezana k številnimi evropskimi direktivam, ki predpisujejo, da imajo zainteresirana javnost, nevladne organizacije pravico sodelovati v teh postopkih, poleg tega pa imajo tudi pravno varstvo, kar pomeni, da se lahko tudi pritožijo. Vse te pravice tudi tu ohranjamo.”
Ključna stvar pri predlogu o zakonu o varstvu okolja
Ključne spremembe so v urejanje odpadkov, pravi Vizjak. “Uvajamo proizvajalčevo razširjeno odgovornost, ki bo razbremenila naše denarnice. Plačevanje vseh današnjih komunalnih storitev. Občani namreč plačujejo tudi odvoz in obdelavo odpadkov, to je v ceni komunalnih storitev. Poslej pa bo za to odgovoren tisti, ki prodaja produkt na trg, ki posledično proizvaja odpadek. Tu bo tudi precej viharja, ker se bodo pritožila podjetja.”
