Piše: Gašper Blažič
Tole »pedenkanje« s kulinaričnimi navadami znanih oseb mi nekako ne gre v glavo.
Namreč, nedavno sem zasledil ime ljubljanskega »gradonačelnika« v povezavi s steklenicami dragega ruma. Bojda naj bi šlo za nekakšno skrivno nagrado za hitrejše pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj, ker v tem našem birokratskem zverinjaku vse poteka tako počasi, zato je pač potrebno dodatno »gorivo«.
No, ta rum me malo spomni tudi na kakšne gusarje, toda kakor opažam, se je stranka Pirati že distancirala od te žgane pijače, ki jo očitno konzumirajo le v zelo visokih krogih. Uradniki bojda ne spadajo mednje, ampak če hoče biti uradnik učinkovit, mu je treba pač malo »podkuriti«, na podoben način kot s tistim ocvrtim sladoledom v kitajskih restavracijah. Saj veste, kepico zalijejo z nekim špiritom, nato pa ga prižgejo.
S hamburgerji je stvar nekoliko težja. Za razliko od ruma nimajo takšnega renomeja, saj so namenjeni predvsem tistim, ki imajo malo manj pod palcem. Vseeno pa vzbujajo skomine tudi socialističnim ljubiteljem kaviarja. Predvsem tistim, ki veliko »fajtajo« in zato potrebujejo močno hrano ter veliko energije. Nika je že takšen primer, saj praktično nikoli ne miruje. Kakor hitro je končala svojo misijo v Evropskem parlamentu, mora sedaj v imenu neodvisne civilne družbe kontrolirati menda grešne politike. In pravijo mediji, da je kritična tudi do vladajoče koalicije. No ja, ne vem, če ravno do ministra, ki ji je pomagal ustanoviti osmomarčevski zavod.
Zagotovo pa je ne boste slišali, da bi kaj bleknila o že omenjenem »Zokiju«. Takrat nastane samo čri-čri-čri. Namreč, ljubljanski »vožd« je pač tudi gospodar hitre prehrane, od kebaba do pleskavic. Ampak denarja pa menda ne daje. Tega daje samo slavni George Soros. In hamburgerji so pač globalna prehrana. In zdaj vemo, zakaj Niko tako žuli Anžetova nelojalna konkurenca s hamburgerji …
