Kdor predolgo redno se naceja,
pivec samega se imenuje,
sčasoma pač vidno obupuje,
trhla zdi se pivcu pivska veja.
Rad bi v pókoj pivec se odmajal,
čaka stežka na upokojitev,
je kozarec prazen, vedno plitev,
ve, za šankom bo težko ostajal.
Toda nizka žal bo pokojnina,
vse premajhna za kozarček pivski,
a da še prevažal gnoj bi njivski,
to pač ne, to naj bo zgodovina.
Treba najti si bo drugo delo,
mu dovolj je namreč kmetovanja,
zdaj po vasi takšno vest oznanja,
penzionistom delal bi uslugo.
Se za vodjo sili penzionistov,
klub prevzel bi pivec in ga vodil,
da ne bo krog šanka večno blodil,
v klub se vpisal bo karieristov.
Tam se vidi, si že zdaj nazdravlja,
brž podpiše pivec naš soglasje,
ni da zganjal sam bi dolgočasje,
se za šefa sili in postavlja.
Nohte si namaže na rdeče,
blond pobarva se kar najbolj pristno,
upajoč, da vse to bo koristno,
videz da prinese več mu sreče.
Odločitev dobro je pretehtal,
pred upokojitvijo še pravi,
gruntu odpove se, tudi kravi,
za podporo bo okoli fehtal.
