Piše: Franc Bešter
Pred kratkim sem po g-mailu prejel vabilo na srečanje SO (strokovnega odbora) N.si za izobraževanje, skupaj s tremi prilogami: javna predstavitev mnenj, pogled na izzive, izhodišča, delovno gradivo. Ko sem preletel te tekste, sem bil razočaran, ker kot bivši pedagog v njih nisem videl rešitev za ključne probleme sodobne šole, družbenega podsistema, ki se sesipa, razpada, podobno kot zdravstveni sistem, zato na ta posvet ne grem, odločil sem se pa, da napišem svoje mnenje o vsem tem.
V ta namen nameravam napisati nekaj besed, povedi, stavkov, navajati izraze, kratice, skratka terminologijo. S tem hočem nakazati, na kakšen način, s kakšnim načinom mišljenja, s katerimi metodami in pristopi se dandanes skuša reševati nekaj zavoženega (se dela videz reševanja), in kako velik prepad zija med temi stvarmi, prisotnimi na papirju, in kruto stvarnostjo neposrednega dela z učenci, v razredu, torej med teorijo in neko prakso.
Delovno gradivo, izhodišča za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja
Šola kot središče skupnosti, trajnostna cilja sta kakovost in dvig kompetentnosti. Stalno učeče se karierno aktivne profesionalne skupnosti strokovnih delavcev, v ta namen naj se izvede ciklus 7. strokovnih predavanj, strateški dokument naj vsebuje test preverjanja občutka smiselnosti, srečevanja, bivanja. Posodobitev kurikuluma za vrtce. Erasmus projekta »In Trans – Ensuring Warm and Inclusive Transitions«. Transition is Our Mission, pridobljeni podatki so za formativno usmerjanje kot podpora sumativnemu ocenjevanju ZRSŠ, OECD pri matematiki, na razredni stopnji, pri zgodovini, pri delu svetovalnih delavcev. Projekt modernizacije srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja v okviru NCO se izvaja reforma. Krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, za odpornost in odzivnost PSI. Druge oblike VZG – IZOB – DOVID – strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Cilji prenove sistema OIV: razvojne strategije načrtov in izvajalcev ITS, orodij za delo, primeri dobrih praks, centralni register učnih mest (CRUM). 103% implementiranih programov, evalviranje izvajanja: implementiranje prenovljenih programov, tuji jezik v programih SPSI, umeščanje v odprti kurikul, upravičeno je MIZŠ, izvaja se preko NOO, MDDSZ – projekt »Prehod mladih«, fenomenološka in etiološka analiza, analiza stanja inkluzivnosti, subvencioniranje prevozov, prehrane. Osveščanje ciljnih skupin otrok, najstnikov, staršev, svetovalnih in socialnih delavcev preko vsebine offiline aktivnosti, izobraževanj, delavnic, predavanj, kampanj – varno in odgovorno. Vloga zavoda Arnes, Agencije AADEA pri EK. Šolska prehrana – kontinuirana naloga ZRSŠ V LDN. Medvrstniško nasilje: mednarodne raziskave PIRLS, PISA, ICCS; TIMSS. Mreže svetovalnih centrov za otroke in starše (SCOIVK), aktivnost v AN22-23- usposabljanje vratarjev sistema (vzgojitelji, svetovalci, pediatri), ugotovljena nizka motiviranost, zavzetost slovenskih učencev, intriznične (notranje) motivacije, nujno je oblikovanje inkluzivne razredne klime. SLOfit poročila – razvoj SLOFIT napredovanja v okviru CRP-a. ZRSŠ kot nosilec projekta, projekt NA-MA-POTI. Sodelovanje Slovenije v mednarodnem programu GLOBE in projektu ESERO, raziskava CivEd, rezultati ICCS 2022. Odbor za umetnostno vzgojo (NOKUV in SKUM). Prestavniki MIZŠ, MK, ZRSŠ, v nadaljevanju še CPI in ACS. LIDN Center za poklicno izobraževanje: medsektorsko delovanje MIZŠ, MK, ZRSŠ, MKGP, MOP – nacionalni projekti in resorji…. Itd. itd. – vse do strani 215, tu sem namreč navrgel le nekaj stvari iz le dobre prve tretjine »Delovnega gradiva«. Vse te (precej nepovezane in ne-napisane v istih kontekstih!) besede, besedne zveze, tujke in številne kratice (ki jih, roko na srce, večinoma še sam ne razumem) pa sem vseeno nametal na papir (in kasneje natipkal), ker sem s tem hotel nekaj povedati – z vso to težko razumljivo »kolobocijo«.
Komentar
S tem želim nakazati nekaj stvari. Da npr. res obstaja zavest o splošni krizi sodobne šole in da je treba nekaj storiti za njeno prenovo. In s kakšnim načinom, prijemi, metodami se skuša to izvesti: z raznimi novimi organizacijami, projekti, strukturami, z mreženjem institucij, zavodov… . Delajo se razne, da, neštevilne (tudi mednarodne) raziskave, anlize, meritve…, ugotavljanje procentov.
Reforma, temelječa na tem, po mojem ne more uspeti, ker ne posega v samo bistvo problemov današnje šole, govorim iz osebnih (tudi grozljivih) pedagoških izkušenj. In kateri so ti problemi, ki jih vse to ne more, ne bo moglo rešiti?
To so stvari, za katere pravzaprav vsi vemo, a se o njih skoraj ne govori, in tudi v tem »Gradivu« so le bežno omenjene. Ali pa sploh ne. Najprej je to družina, vzgoja v njej je za otroka usodna, ključna, odločilna za vse življenje, v mnogih družinah pa je dobra vzgoja nemogoča: družina je v velikanski krizi! In če je danes šola v krizi, je predvsem zaradi te krize – velike krize družine. In še zaradi zavožene (crkljajoče, skrajno permisivne) vzgoje v družini – ena od njenih posledic je zastrašujoča rast nasilja po šolah, in to nasilje »Gradivo« priznava. Nadalje: v njem je le s par besedami omenjena »varna raba interneta«, niti z besedico pa pornografija, čeprav je znano, da mladostniki dolge ure na dan, vsak dan, visijo na tem in je vse skupaj za »vzgojno-izobraževalni proces« izredno škodljivo, zasvojencem s tem je to celo kot trda droga. Meni je dokaj znano, zakaj tako: mladino se masovno zastruplja načrtno, s tem se jim odvzema vera (krščanstvo, kar je cilj kulturnega marksizma), s tem dejavnik, ki bi oteževal manipulacijo.
Potem: v »Gradivu« je čutiti zavedanje o krizi smisla in etični krizi, kar vse vlada v sodobni šoli, to je sicer omenjeno (kako bi moralo biti), toda kako to klimo izboljšati, sprevesti nekaj v vsakodnevno šolsko življenje? Z navedenimi ukrepi, pristopi, načini zagotovo ne, nekaj so pobožne želje, teorija, dnevna praksa je nekaj povsem drugega. Sicer pa: večina birokratov, ki sestavljajo te tekste (javne predstavitve, poglede na izzive, izhodišča…) nikoli ni delala v šoli, neposredno z učenci, z današnjo podivjano mularijo. Ob branju se ni mogoče znebiti vtisa, da je mnogo tega tudi zato, da imajo razna ministrstva, direktorati in birokrati neko delo in da politika lahko reče, da se na tem dela. Politika: tu se postavlja vprašanje, če je po politični poti (sistemsko) sploh mogoče rešiti ključne probleme sodobne šole, ki so neurejene in razbite družine, in zavožena vzgoja v njih, preprečiti škodljive vplive pornografije, nadalje še škodljive vplive okolja, ki jih otroci vdihavajo kot zrak in ki označujejo naše čase: nemoralnosti, duhovno krizo (odtujenost), krizo smisla, brezciljnost… . Vse skupaj je namreč v veliki meri posledica modernosti: negativnih učinkov dosežkov moderne dobe (znanost, tehnika) na naravo in družbo (starši npr. otroke crkljajo, ker se jim smilijo, smilijo se jim pa zaradi izgube smisla in negotove prihodnosti sveta, na katerega so jih spravili).
Politika v teh ključnih zadevah ne more kaj dosti, lahko bi več naredila glede zavoženega (hiperpermisivnega) šolskega sistema, in morda učiteljem povrnila odvzeto, izgubljeno avtoriteto, a nima resnih namenov v tej smeri, kar je tudi mogoče razbrati iz »Gradiva«. Občutek imam, da tega tudi noče, vzrok vidim v tem: šola je pomembno področje boja za Oblast, globalisti in kulturni marksisti hočejo, da proizvaja material, ki ga bo mogoče medijsko manipulirati. Šola vzgaja bodoče volivce!
