Piše: Prim. Janez Remškar, dr. med.
Do dogodka v SB Celje ne bi smelo priti! Upam, želim si, da bo preiskava vzrokov zakaj je do izjemno tragičnega dogodka za svojce obeh bolnikov in nesrečne za zaposlene, sploh prišlo!
Do sedaj je za tiste, ki se ali smo se vsaj malo ukvarjali z varnostjo bolnikov in kakovostjo v zdravstvu, jasno, da je do napake prišlo:
– ali zaradi neustreznih ali pomanjkljivih standardov, navodil, pravil, glede identifikacije bolnikov v domovih za ostarele in bolnišnici,
– ali zaradi neustreznega ravnanja, ob neupoštevanju zapisanih pravil, iz strani kadra!
Zakaj sem zapisal upam, želim si? Ker se je do sedaj že večkrat izkazalo, da naši interni nadzori niso in ne morejo biti povsem nevtralni kot prvo in kot drugo, da politika do sedaj še ni nikoli priznala, da so za napake odgovorne nedorečenosti, pomanjkljivosti v sistemu, za kar je odgovorno ministrstvo!
Ob tem je treba jasno zapisati, da so dosedanje reakcije ministra in tudi predsednika vlade, nekompetentne! Zakaj?
Z vehemnentno reakcijo ministra je minister dokazal, da postopka ukrepov ob tako tragičnem dogodku ne pozna ali noče poznati, kar se je pokazalo ob tragičnih dogodkih v Celju. Minister nima ustreznih kompetenc. Prav tako o teh, specifičnih kompetencah, očitno ne ve nič tudi predsednik vlade, kar mu sicer ne gre zameriti, vendar bi se moral pozanimati pri strokI! Morda je obema ljubše populistično ugajanje množicam, ki zahtevajo kri, verjamem, da tudi zaradi nekaterih slabih izkušenj z nami! Trenutni minister za zdravje, je še vedno, 22. let po tem, ko so v ZDA objavili knjigo To Err is Human in v njej dokazali da 80% napak v zdravstvu nastane zaradi nedorečenosti v postopkih, torej v sistemu, ravnal nestrokovno, povsem v nasprotju z znanostjo na tem področju. Ravnal je politikantsko, najslabše kar je mogoče, na zahtevnem in za bolnike najpomembnejšem področju. Določil je „krivce“ celo pred prvim nadzorom! Če kaj, bi moral po fiasku ob svojem ravnanju, ki se nadaljuje z kazensko prijavo, odstopiti! Gospod je zaletav, nepremišljen in dela škodo bolnikom in zaposlenim v zdravstvu! Posledice takega ravnanja pomenijo le nadaljevanje sedanjega stanja: molčanje o napakah in njihovo skrivanje! Da je temu tako, dokazujejo podatki pri nas, kjer močno zaostajamo po številu javljenih primerov nezgod, napak, nevarnih dogodkov, za zahodnimi državami! Odstranitev posameznika, ki je naredil človeško napako, brez sprememb v sistemu, ne reši ničesar. Seveda je situacija povsem drugačna, če je posameznik malomaren, ali ne upošteva pravil! Ampak, pravila moramo imeti! Ali so jih v domu za ostarele imeli in ali so jih v bolnišnici, ki ima akreditacijo, imeli natančno določena za to področje? V tujini imajo za področje identifikacije predvidenih vsaj šest ali sedem načinov identifikacij (zaradi starosti, zmedenosti, demence itd), od katerih morajo imeti bolnišnice vsaj dva! Ne vemo, a minister je že ukrepal!?
Da je ukrepal neprimerno so se izjasnili številni strokovnjaki iz zdravstva, ne glede na njihovo politično pripadnost.
Če se še malo zadržim pri kompetencah, priljubljeni temi dr. Goloba , ga je treba vprašati kakšne kompetence iz področja problematike vodenja bolnišnic imajo po njegovem „komptentni kadri“, ki jih je vlada imenovala v bolnišnice. Koga, kakšne kadre kadruje, je bilo razvidno v Tarči na RTV SLO 22. 9 2022! Ali ga ni nič sram, da nam govori eno, dela drugo! Jasno je, da na novo imenovani predstavniki v svete bolnišnic kot so: g.Andrej Klasinc, g.Tomaž Slana, g.Klemen Pleško, ga. Mojca Kert, g. Gorazd Korošec, nimajo nobenih kompetenc za področje zdravstva. Če meni, da imajo direktor študentske organizacije, direktorica operative v GEN-i, matematik in vodja IT službe v GEN-i, svetovalka uprave GEN-i, kompetence za nadzor bolnišnic, je povsem jasno da nima pojma o delovanju in težavah s katerimi se srečujejo bolnišnice. Ozadje takega ukrepanja je, da bo v bolnišnicah, sedaj ko ima Svoboda s partnerji popolno premoč v parlamentu, vse teklo po njihovih notah! Bistvo teh zamenjav je, da se za direktorje bolnišnic, nadzornike, postavi ljudi, ki bodo denar, ki ga je v zdravstvu še vedno veliko, usmerjali k „pravim“ dobaviteljem, torej tistim, ki tako ali drugače, tudi z denarjem, podpirajo sedanjo vlado! Do reševanja težav bolnišnic, s takimi nedzorniki, ne bo prišlo!
V zvezi z zapisanim je treba posebej dodatno opozoriti, da se pri nas na področju varnosti in kakovosti v zdravstvu stvari ne premaknejo oziroma se premikajo počasi v primerjavi s svetom! Za to ni odgovorna le politika, odgovorni smo tudi v stroki. V stroki si ne želimo in ne delamo resnega strokovnega preverjanja in primerjanja uspešnosti zdravljenja med bolnišnicami in oddelki kaj šele med zdravniki! Pri nas smo vsi „najboljši“! Vsi oddelki, zdravniki delujemo strokovno „odlično“, ne glede na količino opravljenih storitev. Ali je to res? Rezultatov, primerjav uspešnosti zdravljenja, tako kot imajo to, recimo, urejeno Švedi, pri nas nimamo! Nimamo podatkov! Politikom, predvsem lokalnim, ki so vplivni, tako stanje ustreza in vsak župan se takoj postavi „pokonci“, čim se začne omenjati, da bi bile potrebne spremembe v organizaciji „njegove bolnišnice“ Ustreza pa tudi zdravstvenemu kadru in zdravnikom! Narobe je tudi to, da je za bolnike važno le to, da imajo „svojo“ bolnišnico blizu. Rezultati, kakovost opravljenih storitev jih ne zanima, oziroma so zadovoljni samo s prijaznostjo, kar pa ni enako strokovnosti! V zdravstvu in politiki, čemur se pridružuje tudi pravosodje, smo še vedno v preteklosti. Spomnimo se, da smo v času Jugoslavije vsi govorili, da imamo najboljše zdravstvo. Kako je bilo s tem sem opisal v knjigi Z lepilom na podplatih! Samo za okus; imeli smo dobre prizadevne, sposobne posameznike, skupine, a sistem je bil neurejen od financiranja, do organizacije in opremljenosti!! Enako je sedaj! Če je kaj šlo narobe so bili praviloma za to odgovorni slabi posamezniki in stvar je bila rešena! Enako dela minister sedaj!
Zaključek.
1.) Politika Svobode in sedanje koalicije ni dorasla nakopičenim težavam v zdravstvu!
2.) Mninister je jasno pokazal, da za področje kakovosti in varnosti ni kompetenten. Na „prvo žogo“ je javnosti všečen, a žal škodljiv za napredek razvoja varnosti in kakovosti za bolnike
3.) Predsednik vlade z svojim ravnanjem in imenovanjem „njegovih“ kadrov v bolnišnice dokazuje , da govori eno, dela drugo. Poslužuje se zavajanja javnosti, kar ni nič novega v politiki!
Stroka mora:
1.) postati profesionalna, pomeni poštena do javnosti , bolnikov
2.) zahtevati takojšnje spremembe v zakonodaji tako v smislu vodenja, kadrovanja, financiranja bolnišnic in pomena primarnega zdravstva
3.) pristopiti k natančnemu spremljanju uspešnosti zdravljenja.
4.) Zaradi razdrobljenosti storitev po bolnišnicah marsikje ne dosegamo ustreznega števila posegov, ki bi nam, zdravnikom, zagotavljali ustrezno izkušenost in s tem varnost bolnikom! Menim, da moramo v prostoru 20 000 km2, z 2. milijonoma prebivalcev, ob prometnih povezavah, možnostih helihopterskih prevozov, razmisliti o „slovenski bolnišnici“!
