9.1 C
Ljubljana
petek, 23 aprila, 2021

(PISMO BRALCA) Poziv upokojencem

V Sloveniji imamo dokladni pokojninski sistem, kjer se sredstva za izplačevanje pokojnin zagotavljajo sproti iz prispevkov aktivnih zavarovancev. Gre torej za medgeneracijsko pogodbo. Takšen javni sistem se financira pretežno s prispevki, ki jih vplačujejo delodajalci in delojemalci, višina pokojnine pa je odvisna od vplačil v določenem obdobju. Tak Bismarckov sistem imajo tudi v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, itd.

 

Žal je v devetdesetih letih politika začela vtikati svoje lepljive prste v pokojninsko blagajno in prerazdeljevati namenska sredstva za druge namene. Posledice takšnega skubljenja upokojencev so vidne danes in se odražajo v diskriminatornem položaju tretjine prebivalcev, saj toliko je pač upokojencev v Sloveniji, preko 620 tisoč.

Nekaj bistvenih primerjav v Sloveniji in s sorodnimi državami ter EU:

  • Zaradi neustreznega usklajevanja pokojnin z rastjo plač in življenjskih stroškov, so le-te v zadnjih desetih letih zaostale za 7 odstotkov, kar bi sedaj terjalo izredno uskladitev, ki jo Sindikat upokojencev in Civilna iniciativa: Za upokojence gre, zahtevajo do junija 2020.
  • Pokojnine so v zadnjih desetih letih realno, po kupni moči, padle za 3 odstotke, medtem ko so plače realno porasle za 6 odstotkov.
  • Razmerje med pokojnino in neto plačo v Sloveniji je bilo leta 1992: 78%, leta 2008: 67%, leta 2018: pa zgolj 57%.
  • Povprečna pokojnina Avstrija: 1800 EUR (80% neto plače), Slovenija 620 EUR (57% neto plače).
  • Delež pokojnin v BDP: EU: 12,6%, Avstrija: 14,5%, Slovenija: 9,8%
  • Leta 1996 smo 15,42% prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so jo do tedaj plačevali delodajalci, zaradi povečanja konkurenčnosti znižali na 8,85%. Slovenija je tako edinstvena država v EU, kjer delodajalci plačujejo za pokojninsko zavarovanje polovico manj od delojemalcev.
  • Zaskrbljujoče je, da delež za pokojnine V BDP pada, čeprav se je število upokojencev zelo povečalo. Leta 1999 je bilo 476.449 upokojencev, leta 2018 pa 620.00. To pomeni povečanje števila upokojencev za 30 odstotkov, medtem ko se je delež pokojnin v BDP zmanjšal za 19 odstotkov.
  • Pokojnine se pri nas napajajo iz davkov od plač, manjkajoči del pa pokriva proračun. Pri nas je splošno prisotno prepričanje (dogma), da so plače preveč obdavčene v primerjavi z drugimi državami. Enako velja tudi prepričanje, da je gospodarstvo bolj obdavčeno kot v primerljivih državah. Pa poglejmo nekaj preverljivih podatkov o obdavčitvah dela (plač) in gospodarstva v Sloveniji, in le-te primerjajmo z EU in Avstrijo: Celotna obdavčitev plač: EU: 43 odstotkov, Avstrija: 50 odstotkov, Slovenija: 43 odstotkov.
  • Obdavčitev gospodarstva: davek od dohodka pravnih oseb: Avstrija: 25 odstotkov, Italija 24 odstotkov, Slovenija: 19 odstotkov, s tem da je pri nas efektivna davčna stopnja samo 11 odstotkov, kar je ena najnižjih stopenj v EU.

Na osnovi gornjih podatkov lahko sklenemo, da pokojninski sistem ne ogroža rast upokojenske populacije, ampak nepravična delitev BDP, ki gre v škodo slednje.

Sedaj potekajo razprave o proračunu za naslednje obdobje, in kot kaže, se bo zopet varčevalo pri upokojencih. To je očiten znak, da smo upokojenci za njih trajno odpisani, razen takrat ko se bližajo volitve.

Kot zanimivost navajam, da je Računsko sodišče odkrilo najnovejši finančni škandal na Ministrstvu za delo, citat: »Vlada je za projekte, ki naj bi zgolj pokazali, ali so predvidene rešitve v zvezi z dolgotrajno oskrbo ustrezne ali ne, namenila 74,5 milijona evrov. Gre za nesorazmeren strošek v primerjavi s potrebnimi sredstvi…«. Ta denar je že porabljen za razne svetovalne hiše in bi zadoščal za izgradnjo 15 domov za starejše.

V Sloveniji je položaj upokojencev takšen kot je, in smo ostali sami brez formalnih zastopnikov, saj so nas, Erjavčev DESUS in Sušnikov ZDUS, ki bi morali dvigniti glas in se postaviti za svojo bazo, pustili na cedilu. Zato nam preostane edino, da se sami organiziramo na javnem zborovanju, in izrazimo svoje mnenje, da je takšne diskriminacije enkrat dovolj.

Pozivam Sindikat upokojencev Slovenije, poštene lokalne organizacije ZDUS, Civilno iniciativo: Za upokojence gre in druge organizacije, da v oktobru organizirajo shod pred parlamentom. Če nas pride samo 5 odstotkov, je to 30 tisoč upokojencev, za več pa tako ali tako ni prostora na Trgu republike v Ljubljani.

Se vidimo, nasvidenje!

Gorazd Cuznar, Črnomelj

Zadnje novice

Sorodne vsebine