Piše: C. R.
V Armeniji bodo v nedeljo potekale parlamentarne volitve, ki veljajo za preizkus proevropske usmeritve države pod vlado premierja Nikola Pašinjana.
Država namreč tradicionalno spada med zaveznice Rusije, od katere pa se je začela oddaljevati, potem ko Moskva leta 2023 Azerbajdžanu ni preprečila prevzema sporne regije Gorski Karabah. Nikola Pašinjan je po izgubi Gorskega Karabaha, zaradi katerega je bila Armenija z Azerbajdžanom desetletja v konfliktu, zamrznil sodelovanje države v Organizaciji pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) pod vodstvom Rusije ter poglobil vezi z EU in ZDA.
Njegovo usmeritev k morebitnemu članstvu v EU je Moskva že primerjala s koraki, ki so privedli do njene invazije na Ukrajino. “Vsi vidimo, kaj se zdaj dogaja z Ukrajino (…). Kako se je vse začelo? S poskusom Ukrajine, da se pridruži EU,” je maja po poročanju francoske tiskovne agencije AFP glede Armenije dejal ruski predsednik Vladimir Putin, čigar država naj bi poskušala vplivati na volitve z dezinformacijami in širjenjem njej naklonjenih narativov. S tem je med vrsticami nakazal, da se lahko zgodi podobna agresija tudi na Armenijo.
Pašinjana je medtem podprl predsednik ZDA Donald Trump, ki ga je označil za “velikega prijatelja”. V luči volitev je trdno podporo Erevanu v četrtek zagotovil tudi Bruselj, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obljubila tudi več kot 50 milijonov evrov finančne pomoči.
Pašinjan sicer vztraja, da ne želi prekiniti stikov z Moskvo in da nima namena škodovati ruskim interesom. Obenem volivce nagovarja z možnostjo nove vojne z Azerbajdžanom, če si njegova Civilna pogodba, ki vodi v anketah, ne bo zagotovila trdne večine v 107-članskem enodomnem parlamentu.
Stranka Močna Armenija rusko-armenskega milijarderja Samvela Karapetjana se v javnomnenjskih raziskavah uvršča na drugo mesto. Njen vodja je zavrnil trditve, da namerava državo vnovič umestiti pod izrazitejši ruski vpliv. Hkrati je posvaril pred Pašinjanovim “nepremišljenim hitenjem” proti Zahodu, navaja AFP. Karapetjan je sicer od lani v hišnem priporu zaradi obtožb o načrtovanju državnega udara, ki jih zavrača kot politično motivirane.
Armensko gospodarstvo je močno odvisno od ruskega uvoza in izvoza. Če bi zaradi izrazitejše usmeritve proti Zahodu država izgubila ugodnosti, povezane z uvozom ruskega plina, jo čakajo težki časi, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Dodaten izziv za vlado, državni socialni sistem in trg dela, predstavljajo begunci iz Gorskega Karabah.
Čeprav so se gospodarske razmere v Armeniji v zadnjih letih izboljšale, v državi še vedno skoraj četrtina prebivalstva živi pod pragom revščine. Leta 2025 je brezposelnost na splošno znašala nekaj manj kot 13 odstotkov, medtem ko je med mladimi presegla 26 odstotkov.
Poleg Močne Armenije bosta Pašinjanovo stranko izzvali še levosredinsko Armensko zavezništvo nekdanjega predsednika države Roberta Kočarjana in konservativna Uspešna Armenija podjetnika Gagika Tsarukjana. Volilni sistem v državi je proporcionalen, volivcev je več kot 2,4 milijone, kažejo majski podatki fundacije volilnih sistemov IFES.
