Zbor svetovni, prazna je dvorana,
festival v njej Pike Nogavičke,
čivkale vse zmedene so ptičke,
scena ki bila jim je neznana.
Najprej Nogavička vsa zagreta
o podnebju si je duška dala,
tolkla v meglo, sredi nje je stala,
od togote silno prizadeta.
Da rešila krizo bo podnebno,
poslušalci so kot šalo vzeli,
ne da bi za hipec vsaj imeli
njeno blebetanje za potrebno.
A potem trenutek je nastopil,
v hipu ko obmolkne vsa dvorana,
prazna sicer, toda stvar neznana
vse utiša, ko se on je vklopil.
On, kateri bil je to govornik?
Deloval je multilateralno
in glasove spuščal kolosalno,
bil je takšen kot te-ve-pretvornik.
Z lista bravši misli je poudarjal,
stavkov pet za silo skupaj skrpal,
vanje vso modrost sveta natrpal,
da učen je, se slabo pretvarjal.
Prav po tem so vsi ga prepoznali,
Pikin vendar to je spremljevalec,
imitator, znan posmehovalec,
gospod Ficko, smeška so mu dali.
