Kje godi se štorija brezglava,
raje zamolčim že na začetku,
njeno srž podam samo v povzetku,
kot vojaška mi veli postava.
Skratka tajno in nikakor javno,
vse okolnosti gre zamolčati,
treba je le kratek raport dati,
bojda to zdaj ni še protipravno.
Zavihtel je Lenko, naš desetnik,
jermen in se spravil nad vojaka,
ga obdelal z njim kot bi novaka,
kot da gre za kak novincev letnik.
Lenko kratkolasi naš poveljnik
bi z jermenčkom rad delil pravico,
toliko, povedal sem resnico,
kakšen je jermenasti načelnik.
Ko se nad vojakom je spozabil,
ni računal, da to ni novinec,
kak novak, upognjen kot mezinec,
ko na boj z jermenčkom ga je vabil.
Mu novak, ki kajpak ni priplaval
včeraj in po kakšni župi kalni,
jo posvéti v akciji frontalni,
da pobito Lenko je odtaval.
Šibanje z jermenčkom ne pomaga,
in še manj, kar Lenko kdaj namigne,
zoper njega vsa se četa dvigne,
za načelnika je šola draga.
Slednjič moral Lenko bo spoznati,
da sam sebe v mrtvi kot postavlja,
kdor na stare se vojake spravlja
in z jermenčkom takšne v prazno klati.
