Florjan, vemo, je ime svetnika,
ki pred ognjem ta naš svet varuje,
je vrhovni, ogenj nadzoruje,
marsikje se vidi njega slika.
Neki drugi Florjan v naši vasi,
ki ime ima sicér svetniško,
vlogo si nadel je razsodniško,
z ognjem se igra, oh, čudni časi!
Ta bi Florjan vse discipliniral,
fant vrhovnega se gre gasilca,
ognjevarstvenega s tem nosilca
bi po razsodniško imitiral.
Kaj gasilcem treba je početi,
kaj se sme, o tem bi sam presojal,
kdo gasil bo, čisto sam razsojal,
slednjič tudi, kje sme zagoreti.
Ko gori, naj aparat gasilni
se pusti pri miru nedotaknjen,
tudi če požar je bil podtaknjen,
Florjan v vlogi kaže se servilni.
Kakšna ta je Florjanova vloga?
Znani glas od spodaj mu šepeče,
Florjan vdano ves pred njim trepeče,
na razsoja sam, samo uboga.
Aparat fant vdano v roke vzame
in škropi po neposlušnih jezno,
to gašenje ne deluje trezno,
ogenj še na več se mestih vname.
Kaj narobe s tem je aparatom,
da tako se širi pogorišče,
kaj zavraga Florjan tukaj išče,
kaj gasilcem le počne za vratom?
Florjan, vemo, je ime svetnika,
z njim naš Florjan silno se postavlja,
v aparatu funkcijo opravlja,
aparatčik je, uborna slika.
