Naš je prvi policaj uspešen,
v en glas rekle vodje so butalske,
ta sposobnosti ima igralske,
vsak primer je v hipu srečno rešen.
Trobijo o tem zdaj vsa trobila,
pojejo mu večno čast in slavo,
saj na prodaj vendar nosi glavo,
a je hkrati nezlomljiva sila.
Silno policaj se je zasukal,
zadnje čase ni ga prepoznati,
treba mu bo vse priznanje dati,
koliko primerov je obkljukal.
Nič več mož oči si ne zatika,
ko Cefizlji prečkali so mejo,
zdaj prišel je na zeleno vejo,
prišleke pozdravlja in vse slika.
Je dobil nalogo, da obkljuka,
vse, ki znajdejo se na seznamih,
od pohval se že vrti mu samih,
ko tako se za rokav ga cuka.
V enem dnevu tudi sto kršilcev
mož obkljuka mejnega režima,
vse v Butalah mu veselo kima,
ko seznam se polni mu storilcev.
Res jih na prostost potem izpušča
teh, ki šli čez mejo so, večino,
a da vsaj obkljukal je glavnino,
je pomembno – in z veliko trušča.
Vsem kršilcem mejo s tem zariše,
naj se ve, kje se začno Butale,
te mu bodo vse priznanje dale,
ki Boštjan je, se Obkljukar piše.
