Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor naturopatije Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja.
Nadaljujemo prispevek, ko je bil gost oddaje, ki jo vodi Edvard Kadič, profesor naturopatije Igor Ogorevc, beseda pa je tekla o termoregulaciji telesa. Spomnimo, da se je prejšnji članek končal tam, kjer smo govorili, kako sta termoregulacija telesa in imunski sistem povezana s presnovo. Pri tem je najpomembnejše to, kar je profesor Ogorevc v oddajah Planet zdravja že velikokrat poudaril, da smo ljudje ustvarjeni kot večinoma rastlinojeda bitja.
Živalske beljakovine povzročajo vnetja
Zdaj že vemo, da naš imunski sistem vsako tujo, živalsko beljakovino, kot so meso, mesni izdelki, mleko, mlečni izdelki in jajca, zazna kot tujek. Temeljna in edina naloga našega imunskega sistema pa je, da se bori proti tujim beljakovinam in tujim molekulam. Kako se to zgodi? »Ko naš hipotalamus in imunski sistem zaznata tujek v telesu, se takoj naredi in sprosti antigen, ki se veže na glavo limfocita, tak limfocit pa povzroči vnetje. Če skrajšam, kadar jemo živalske beljakovine, v telesu povzročamo vnetje. In kje hrana najprej pristane za dlje časa? V želodcu. Zato se najprej začne pregrevati naš želodec,« je razložil profesor naturopatije in dodal, da mora želodec, ko ta dobi živalsko beljakovino vase, izločiti bistveno več želodčne kisline, kot je potrebuje za razgradnjo rastlinske hrane. »Če jemo živalske beljakovine večkrat dnevno, vsak dan, dobesedno prisilimo želodec v to, da proizvaja pretirano količino želodčne kisline. Želodec se v večini primerov v začetku odzove s tem, da nas tišči, boli, peče in da dobimo zgago,« je še dejal profesor Ogorevc in dodal, da če se to dogaja občasno, ni posledic, kajti to telo regulira samo. »Ker pa smo navajeni jesti mleko, sire, jogurte, salame, zjutraj za zajtrk jajčka, pa zvečer jajčka … je to pot do resnih bolezni.
Dobesedno gre za preobremenitev želodca in celotnega prebavnega sistema. Ne smemo namreč pozabiti, da ko je preobremenjen želodec, se zaradi želodčne kisline, ki ima toplo reakcijo, pregrejejo tudi jetra. Ko pa so jetra pretopla, deluje žolč – ta se pretirano izloča. In ker je temperatura tudi v žolčevodu previsoka, pride do kristalizacije v žolčnih vodih – temu rečemo žolčni kamni,« je jasen profesor Ogorevc.
Histamin in alergije
Profesor naturopatije je ob tem opozoril, da si vsa ta stanja povzročamo sami, in nadaljeval, da so jetra, žolč in trebušna slinavka direktno povezani, prav tako pa sta direktno povezana trebušna slinavka in želodec. »Ko dlje časa preobremenujemo jetra, prej ali slej izčrpamo vse žleze in organe toliko, da trebušna slinavka ni več sposobna proizvajati dovolj inzulina, se pravi toliko, kolikor ga naše telo potrebuje. Zato se pojavi diabetes tipa 1 ali tipa 2. Tukaj se omejimo na diabetes tipa 2, kajti ta ni nič drugega kot posledica dolgoletnega izčrpavanja našega prebavnega sistema s preobilico napačne hrane,« je bil jasen profesor Ogorevc in nadaljeval: »Ko se zaradi preveč kislin v našem prebavnem sistemu dvigne temperatura, začnejo bezgavke izločati kemično substanco, ki ji rečemo histamin. Histamin je nujno potreben nevrotransmitor za delovanje možganov. Pretirana količina histamina pa povzroča vse vrste alergij v telesu, zato so t. i. zdravila, ki naj bi zdravila alergijo, imenujejo antihistaminiki. Tretja stvar, ki sva jo ugotovila in dokazala z ženo, je to, da je osnovna vloga histamina hlajenje črevesja. In če trebuh konstantno pregrevamo, prisilimo imunski sistem, da izloča prevelike količine histamina, kar povzroča alergije.« Na vprašanje, kateri organi so najbolj občutljivi za alergije, je profesor Ogorevc odgovoril, da so to koža, oči in nos: »Kadar je v telesu preveč histamina, ga telo odlaga tam, kamor odlaga vse nečistoče – v črevesje, pljuča in kožo. Zato je tudi največ rakov, če gledamo statistično, po tem zaporedju: črevesje, pljuča, koža.«
Koža, histamin in telesna temperatura
»Ko je preveč histamina v naši koži, se ta tam nabira. To ni enkraten dogodek, to je dolgotrajen proces,« je še dodal profesor naturopatije in ob tem razložil, da ima histamin to lastnost, da je vazokonstriktor (snov, ki povzroči zoženje žil) kapilarnega sistema. »Kapilare pa so tiste žilice, ki vodijo do vsake celice – to je največji cirkulatorni sistem v telesu. In ko se ta sistem zoži, največji sistem uravnave telesne temperature (to je naša koža) ne deluje več pravilno.« In kaj se zgodi, če se naša koža zapre? »Naša notranjost telesa se še bolj pregreva. Problem, vsaj na začetku, pa je, da se naša koža zaradi prevelike temperature v notranjosti odpre – deluje kot hladilni sistem. Odpirajo se pore in prek njih se znojimo. Prav tako pa s tem izgubljamo pretirano telesno temperaturo, ki se sprošča iz notranjosti telesa, iz našega trebuha oziroma abdomna. In kako telo potem reagira? Ker imamo pozimi vsa ‘okna odprta’ oziroma kožne pore, se pretirano začne hladiti tudi naša notranjost. Koža je odprta in prek nje izgubljamo toploto. In kaj se zgodi? Telo se začne podhlajati. In ko se to zgodi, nam naraste apetit, saj ima naš hipotalamus, ki uravnava telesno temperaturo, informacijo, da je v telesu hladno in potrebujemo kurjavo oziroma višjo telesno temperaturo. Zato imamo na začetku velik apetit, s katerim se segrevamo, in ker so okna odprta, nikoli ne moremo dovolj segreti svojega telesa,« je profesor naturopatije nazorno razložil, zakaj se prehladimo.
Napačna prehrana in prehlad
Napačna prehrana tako povzroči pregrevanje v želodcu, ki se potem nadaljuje naprej po prebavnem traktu – jetrih, žolčniku, dvanajstniku, trebušni slinavki, tankem in debelem črevesju. »Zaradi tega se pore na koži naravno odprejo, ker se telo želi naravno ohladiti in pride pozimi do podhladitve. V slovenščini rečemo, da smo prehlajeni,« je dejal profesor Ogorevc. »Kadar smo prehlajenji oziroma podhlajeni, moramo razumeti, zakaj smo podhlajeni. Zakaj okoli 60 odstotkov populacije zboli, preostalih 40 pa ne – pa so virusi za vse enaki. To je seveda zaradi boljšega delovanja telesa kot celote in dobrega imunskega sistema,« je dodal profesor naturopatije in ponovil, da je največji, najtežji in najpomembnejši organ prav naša koža, kateri v Planetu zdravja posvečajo izjemno pozornost. »Kajti če ne bomo popravljali kože, potem lahko drugo samo ‘flikamo’.« In prav to je bistvo integrativne medicine.
V Planetu zdravja so korak pred drugimi
V Planetu zdravja so tako korak pred drugimi, saj dobro razumejo, da ima prehlad sam po sebi predhodnico v prehrani, kjer se »virusom odpirajo vrata in okna na stežaj, da lahko vstopijo«. In še praktičen nasvet s primerom savne. »Ko gredo severnjaki v savno, je pravilo št. ena, da se po končani savni vedno za nekaj sekund do vratu potopijo v zelo mrzlo vodo. Kožne pore se namreč odprejo, ko je pretoplo. Tako reagirajo tudi kožne pore, ko smo v savni. Te se odprejo, da se telo ohladi. Toda, če mi ne damo ponovno hitre in močne informacije hladu na kožo, bodo te pore ostale odprte. Če pa gremo za nekaj sekund v mrzlo vodo, pa hipotalamus dobi obvestilo, da nam je hladno in se bodo pore zaprle. In v tem primeru je savna odlična. V nasprotnem primeru, če ne gremo v hladno vodo, je savna celo škodljiva,« je razložil delovanje kože profesor Ogorevc in ponovil pravilo, da se ljudje s hladno vodo grejemo in s toplo vodo hladimo. Tudi s pitjem vročih in mrzlih pijač je tako – tudi tu veljajo zakoni termodinamike. »Kadar je zunaj toplo, poleti, če spijemo hladno ali ledeno pijačo, ko nam je vroče, je prva reakcija, da se dobro počutimo, čez pol minute pa se začnemo znojiti. To je najbolj narobe, kar lahko naredimo,« je še razložil profesor Ogorevc. »Če popijemo mrzlo pijačo, kadar je zunaj toplo, hipotalamus dobi informacijo, da je v našem želodcu hlad, zato se bodo avtomatsko vklopili vsi sistemi gretja. Če smo pametni in če znamo opazovati svoje telo, kadar je zunaj vroče, pijmo tople pijače, tako kot stara tradicionalna ljudstva, ki po požirkih pijejo vroč čaj in se v nekaj minutah ohladijo,« je še dejal profesor naturopatije.
