Piše: Andrej Sekulović
Odpravili smo se v občino Škocjan, kjer se soočajo s težavami zaradi Romov, ki živijo v občini. V Škocjanu se je v začetku oktobra mudil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina in izpostavil, da pozitivna diskriminacija do Romov ne more diskriminirati pravic večinskega prebivalstva.
Škocjan je tudi ena od enajstih jugovzhodnih slovenskih občin, ki so predlagale spremembe zakonov v zvezi z romsko problematiko, vendar pa je zdajšnja vlada sveženj sprememb zavrnila. »Ne razumemo, zakaj vlada zavrača nasvete in predloge tistih, ki se vsakodnevno soočamo s to težavo,« so nad tem razočarani v Škocjanu. Romska problematika v tej občini namreč obstaja že več desetletij, odkar je še prejšnja država Jugoslavija Rome naselila na to območje. Sprva je šlo za manjše število Romov, vendar pa se je njihovo število sčasoma povečalo, saj imajo velike družine. Zdaj naj bi jih v občini živelo med 300 in 400. Težave, ki so pripeljale do današnjega stanja, so se razrasle v zadnjih dvajsetih letih. »Kar se zdaj dogaja, je tako rekoč neobvladljivo,« nam je dejal Bojan Jerak, član Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike iz Dobruške vasi.
Zaradi Romov življenje neznosno
V zadnjih letih je Romov vse več, ker imajo, ko so še zelo mladi, otroke, znan naj bi bil tudi primer dvanajstletne nosečnice. Dogajajo se stvari, ki so za nekoga, ki ni iz tega kraja, nedoumljive, nam je dejal Bojan Jerak. Ker jih vse več živi na določenem prostoru, je to za okoliške prebivalce postalo neznosno. Občane je strah zvečer iti na sprehod, nekateri pa se »oborožujejo« s solzivci. Predvsem kmetje se bojijo za svoje imetje. Stvari so prišle že tako daleč, da nočejo govoriti javno o tem, ker jih je strah, da bi jim Romi iz maščevanja zažgali ali uničevali imetje in polja. Med drugim kmetom kurijo in uničujejo koruzo iz čiste objestnosti in zabave. Janez Dolar, v. d. direktorja Urada Vlade RS za narodnosti, naj bi se na to odzval z besedami, češ da se občani ne smejo preveč jeziti, saj se romski otroci samo igrajo.
Uničevanje, kraje, grožnje in nasilje
V občini se vrstijo hujša kriminalna dejanja. Dnevno prihaja do kraj. Lani so Romi razkosali živo brejo telico kar na travniku njenega lastnika, vrstijo pa se tudi kraje živine. Ravno nekaj dni pred našim obiskom občine so v nedeljo zvečer občani ostali brez komunikacijskega kanala T-2, zjutraj pa se je izkazalo, da so Romi presekali kabel. Kot nam je dejal škocjanski podjetnik Bogdan Krašna, so bili zaradi tega vsi podjetniki v občini brez komunikacije in niso mogli opravljati svojega dela skoraj ves ponedeljek. V zadnjih slabih dveh mesecih so na nadvozu nad cesto, ki je pomembna mednarodna prometna žila, dvakrat uničili električni kabel javne razsvetljave. Ker drugič ni bil takoj zamenjan, je bil zvečer ta del ceste v popolni temi, kar je zelo nevarno. Prihaja tudi do groženj in napadov na ljudi, predvsem ko jih lastniki njiv in parcel zalotijo na svojih zemljiščih. Eden odmevnejših nedavnih incidentov se je zgodil, ko je neki občan skopal jarek na svojem zemljišču, da se Romi ne bi mogli peljati čezenj. Sprva so mu grozili, zatem pa so napadli tudi policiste, ki so prišli na kraj. Na koncu je moral občan braniti napadenega policista pred Romi, zaradi česar je pristal na urgenci. Kasneje so Romi istemu občanu zažgali bale slame. Med Romi je veliko ljudi, ki imajo po sto in več prekrškov in kazenskih ovadb. »Če že koga zaprejo, pa je to verjetno le šola zanj,« je prepričan Jerak.
Napadi na policiste in gasilce
Ob intervencijah ne le policistov, temveč tudi gasilcev in reševalcev v romskih naseljih prihaja do napadov nanje. Župan Škocjana Jože Kapler nam je dejal, da se policisti sicer odzovejo na težave z Romi v romskih naseljih, vendar ni epiloga. Zadeve nekako zamrejo, ko pridejo do sodnih mlinov. »Sistem ne deluje,« ob tem dodaja. Gasilci so v občini imeli od avgusta do oktobra 13 intervencij, od tega jih je bilo 12 v romskih naseljih ali v njihovi neposredni bližini. Šlo je tako za požige kot za različno uničevanje lastnine. Zaradi nasilja Romov so se morali gasilci dogovoriti s policisti, da le skupaj z njimi vstopajo v romska naselja. Pred tem naj bi ob vsaki intervenciji gasilsko enoto Romi napadli s kamenjem ali z drugimi predmeti. Zato je prihajalo do primerov, ko so se gasilci preprosto obrnili, saj niso mogli opravljati svojega dela, ne da bi se pri tem soočali z nasiljem. Seveda pa je takšno stanje povzročilo veliko nezadovoljstvo med gasilci samimi, ki so večinoma prostovoljci. Gasilska društva s težavo zagotavljajo intervencije, saj njihovi člani nočejo več trpeti takšnih okoliščin. Ko vidijo situacijo na terenu, gre dobesedno za vandalizem in norčevanje, pravijo.
»Proti samo zato, da bi bili proti«
Župan Kapler je opozoril tudi, da Romi iz njihove občine hodijo po vsej Sloveniji in kradejo ter povzročajo kazniva dejanja, s seboj pa imajo tudi otroke, da bi se naučili krasti. To pomeni, da jih velikokrat ni v šolo, socialne službe pa pri tem ne ukrepajo. »Prav je, da imamo človekove pravice, vendar je treba spoštovati tudi dolžnosti. Če se spoštujejo le prve brez slednjih, pridemo do anarhije. Naslanjamo se na vse mogoče ustanove, vendar ugotavljamo, da se situacija le poslabšuje,« je jasen župan. Komentiral pa je tudi zavrnitev predlaganih sprememb zakona enajstih občin: »Naši predlogi sprememb zakona so bili zavrnjeni. Pri teh spremembah ni šlo za to, da bi Romom kdo kaj odvzel, a kdor otrok ne bi pošiljal v šolo, pač ne bi dobil pomoči v denarju, ampak v hrani. Žal poslanci tega niso uvideli. Z zavrnitvijo ne pripomorejo k izboljšanju razmer med Romi, temveč jih še poslabšujejo.« Dodal je, da so bile očitno zavrnjene zaradi miselnosti »smo proti zato, da smo proti«.
Romski vandalizem preprečuje gospodarski razvoj
Glede drugih negativnih posledic za občino je župan dejal, da imajo poslovno cono, v katero so vložili tri milijone evrov, vendar pa ne more zaživeti zaradi romskega vandalizma, katerega tarča je velikokrat javna infrastruktura. »Vsi ti Romi imajo preveč časa in počnejo to samo iz objestnosti. Zato pozivamo tudi ministrstvo za delo, družino in socialo, da pripravijo ukrepe glede zaposlitve Romov.« Bogdan Krašna, ki je podjetnik v občini že 40 let, nam je dejal, da je zaradi velikega števila Romov in socialnih transferjev v Škocjanu onemogočen razvoj. Poudaril je, da socialni transferji ne povzročajo le tega, da Romi ne delajo, temveč hromijo občino, ki potrebuje delovna mesta. Razložil je, da je pred nedavnim neki podjetnik kupil v občini zemljišče in bi lahko ustvaril nova delovna mesta. No, Romi so mu podirali ograjo, dokler ni zgradil pravega »berlinskega zidu«, hkrati pa mu uničujejo stroje in kradejo nafto. »Veliko je mladih Romov, ki bi se lahko zaposlili, vendar imajo očitno že v genih zapisano, da dokler dobivajo socialne pomoči, ne bodo delali. Živijo od naših davkov, medtem ko nam povzročajo škodo,« nas je seznanil s stanjem v občini. Ob tem se sprašuje, zakaj država ne ukrepa. »Imamo okoli 3.200 prebivalcev in okoli 350 Romov. To je kar 10-odstotkov prebivalstva,« je dodal.
Romi živijo nezakonito na tuji zemlji
Bojan Jerak opozarja, da je temeljni problem v tem, da Romi pravzaprav živijo na tuji zemlji: »To zemljo nam je nekoč pokradla (nekdanja) država, po denacionalizaciji smo jo sicer bolj ali manj dobili nazaj, smo pa »v paketu« dobili tudi Rome. Še bolj šokantno pa je to, da so občani, ki so uradno lastniki teh zemljišč, dobili že pred časom obračun davkov za vse objekte, ki stojijo v romskih naseljih. Kasneje je ta zadeva sicer propadla, je pa to občanom povzročilo precejšnje preglavice. Zdaj razmišljajo o tem, da bi poskusili po pravni poti priti nazaj do imetja, vendar pa Jerak izpostavlja, da gre pri tem za dolgotrajen in drag postopek. »T. i. človekoljubi nam pravijo, da mora vsakdo nekje živeti. Že mogoče, vendar pa si mora to pravico pridobiti, namesto da se naseli na nepremičnini drugega in jo razglasi za svojo,« je dejal Jerak in dodal, da je težava v tem, ker to skupino država intenzivno ščiti.
Izkoriščanje ustavne pravice za črno gradnjo
Stavbe v romskih naseljih so vse zgrajene na črno. V občini so izpostavili črno gradnjo, na katero so opozarjali inšpektorja za okolje in prostor, že ko so bili postavljeni temelji. On je sicer naredil zapisnik, vendar pa se zadeva ni premaknila. »Gre za zasebno lastnino, ki bi jo država bila dolžna vrniti njenim lastnikom,« poudarja Krašna. Silvo Mesojedec, prav tako iz Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, je izpostavil, da Romi niso upoštevali ne policije ne gradbenih inšpektorjev, kazni pa niso plačali, ker je neizplačljiva iz socialnih transferjev. Preprosto so gradili naprej. Zaradi ustavne pravice do doma, ki jo Romi izkoriščajo, niso izvedli rušenja. »Ko je narejena streha, si postavijo v hiši posteljo in se sklicujejo na ustavno pravico do edinega doma. Inšpektor mora ustaviti postopek,« je razložil Mesojedec in spomnil na primer Bogdana Mikliča, romskega novinarja in ustanovitelja Zveze Romov za Dolenjsko, ki je prejel od države v petih letih sto tisoč evrov, vse pa je vložil v graditev hiše na občinski zemlji. Na sodišču se je skliceval prav na omenjeno ustavno pravico. Tako naj bi si na račun davkoplačevalcev zgradil luksuzno hišo. Danes pa naj prejemal socialno podporo. »Naša zakonodaja dopušča kriminalna dejanja,« ob tem dodaja Mesojedec.
