Piše: Janja Strah
O pomenu prezračevanja se je spet več govorilo po pojavu epidemije covida-19, čeprav je ta tema v resnici aktualna ves čas – ker pač ves čas dihamo, kakovost zraka pa je zelo pomembna za zdravje. Tako v starih kot novih objektih je treba zagotoviti stalno menjavo zraka!
»Zrak je naša najbolj osnovna dobrina za ohranjanje zdravja in primerna klima je tudi pomemben del bivalnega udobja. Je pa zrak ena redkih dobrin, ki je ne vidimo, ne otipamo, tudi vseh sestavin ne zaznavamo s čutili, zato je kakovosten zrak oziroma ustrezno notranjo klimo težje ‘prodajati’, teže je opozoriti na pomembnost kakovosti zraka v stavbah,« pravi Bojko Jerman, lastnik in direktor podjetja E-NETSI, d. o. o., ki že več kot 25 let deluje na področju prezračevalnih sistemov v stanovanjskih in poslovnih stavbah.
Nos nam ne pove vsega
Evropejci v zaprtih prostorih povprečno preživimo kar 80 odstotkov časa, odrasel človek pa vsak dan vdihne okoli 15.000 litrov zraka. Številne raziskave potrjujejo, da slaba kakovost zraka v notranjem okolju ogroža naše zdravje; poznamo denimo izraza SBS (sindrom bolnih stavb), ki označuje skupek simptomov pri ljudeh, ki veliko časa preživijo v slabo prezračenih prostorih, in BRI (bolezni, povezane s stavbo).
»Kakovost zraka bistveno vpliva na naše počutje in zdravje, čeprav ne vonjamo nič slabega, neprijetnega. Nekatere izredno nezdrave sestavine namreč nimajo vonja, niti jih ne vidimo, kot so na primer radon, delci PM10, cvetni prah, CO, preveč CO2, emisije iz opreme, pohištva …« opozarja Bojko Jerman. »Dokaz za koristnost in potrebnost mehanskega prezračevanja z rekuperacijo lahko potrdijo osebe, ki so alergične na cvetni prah in po vgradnji sistema nimajo več teh težav – dokler so v stavbi. Kot vemo, so mali delci PM10 nevarni in povzročajo raka na pljučih, a teh delcev nihče ne vidi, niti jih ne občuti pri dihanju. Vse te delce, velike 10 mikronov, filtri zadržijo, ne le to, celo delce do 1,5 mikrona zadržijo, če so kakovosti F7. Zato so naše stranke s težavami dihal edine, ki jih ni treba prepričevati o potrebnosti tovrstne instalacije v njihovem domu.«
Odpiranje oken je premalo
Tako v starih kot novih objektih je treba zagotoviti stalno menjavo zraka, stalno zdravo in primerno klimo, kar zahteva tudi Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb. Zrak je treba menjati neprekinjeno, zato odpiranje oken ni dovolj. »Z odprtim oknom lahko začasno menjamo zrak, ne pa stalno, to je ob slabem vremenu, ko nismo navzoči, ko je mraz ali velika vročina. Okno je primerno le občasno, ni pa to trajna rešitev. Odprto okno ne varčuje z energijo, ne preprečuje vdora hrupa, mrčesa, delcev PM10 pozimi in cvetnega prahu poleti,« pojasnjuje sogovorec.
Poleg tega je treba prezračevati vse prostore. »Ko smo navzoči, več, ko ni nikogar, manj. Pri nebivalnih prostorih imamo prostore, ki potrebujejo večje volumne (kuhinja, kopalnica, WC …), in prostore, kjer je potreben manjši pretok zraka (hodniki, stopnišča). Tudi kletne prostore moramo zračiti, sicer se tam hitro nabere zidna plesen, ki je dokazano zelo nevarna zdravju,« izpostavlja Jerman.
Sistem rekuperacije
Najbolj kakovostno je prezračevanje z rekuperacijo (strokovni izraz, ki pomeni vračanje toplote, op. a.). »Odvodni zrak odda toploto (ali poleti hlad) svežemu zraku, ki je poleti preveč topel, pozimi pa preveč mrzel za ugodno bivanje. Na ta način varčujemo z energijo in hkrati tudi odločilno vplivamo na ugodje uporabnikov, saj v prostore prihaja zrak, ki je očiščen nečistoč in ima temperaturo skoraj enako temperaturi v prostoru. Vračanje toplote pri menjavi zraka je zelo pomembno, saj je pri novih stavbah ta strošek 3–4 krat večji, kot je strošek za toplotne izgube skozi zidove in okna, kar oboje danes lahko naredimo izjemno dobro toplotno izolativno. Sodobne hiše ali stanovanja torej ne moremo oziroma ne bi smeli več graditi brez sistema z vračanjem toplote, kar zahteva nova zakonodaja s skoraj nič energijsko graditvijo, ki je v Evropi že obvezna,« pojasnjuje sogovorec.
Na kaj moramo biti pozorni
Ko se odločamo za vrsto prezračevalne naprave in sistem prezračevanja hiše, se lahko odločimo med več možnostmi. Seveda se odločamo glede na to, ali je hiša v fazi načrtovanja, graditve ali pa je že vseljena. Sicer pa, kot pravi Jerman, moramo paziti na pravo razporeditev dovodov in odvodov zraka, na prave lokacije in količine zraka; tu je v praksi največ napak. »Poleg tega je pomembno, da ima naprava menjalnik toplote, ki vrača pozimi vlago, to so tako imenovani entalpijski prenosniki toplote, in seveda je pomemben ponudnik. Ta naj ima reference, zaupanje uporabnikov in izkušnje ter znanje.«
Previdnost pri izbiri rekuperatorja
Metod za merjenje učinkovitosti prenosa toplote v prezračevalnih napravah je več, zato so tudi številke različne in nas lahko zavedejo. V podjetju E-NETSi, d. o. o. imajo zanimivo izkušnjo, ki je zelo poučna. »Skoraj vsi ponudniki trdijo, da imajo njihove naprave (rekuperatorji) toplotni izkoristek prek 90 odstotkov, čemur moramo vsi verjeti, čeprav že na oko vidimo, da konstrukcija določenega aparata ni najboljša. Ker nismo verjeli v visoko učinkovitost nekaterih naprav s področja izmeničnega zračnega toka – decentralnega prezračevanja, kjer kroži zrak eno minuto v eno smer, eno minuto pa v drugo smer, smo dali na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani testirati dve napravi. Prva je imela izkoristek, kot je naveden na deklaraciji, druga pa skoraj trikrat nižjega, kot je zapisano na prospektu; njihov certifikat, na osnovi katerega so na Eko skladu dajali subvencije, pa temelji na metodi meritev, ki ni več veljavna. Tako da je previdnost potrebna. Najbolj reprezentativen je certifikat Pasivhaus inštituta (PHI certifikat),« opozarja Jerman.
Nižji stroški ogrevanja
Naj dodamo še nekaj pomembnega: mehansko prezračevanje z vračanjem toplote je zelo koristno tudi v luči energetske draginje. Kot pravi sogovornik, je sistem v bistvu nastal na področju varčevanja z energijo: »In tudi prihranek ni majhen, lahko računamo na okoli 4–5 evrov na kvadratni meter na sezono.«
Prezračevanje in covid-19
Novi koronavirus se prenaša po zraku, tam tudi kar nekaj časa »preživi«. »Zato morajo imeti vsi prezračevalni sistemi ločene poti med svežim in zavrženim zrakom in seveda se sistemi z decentralnim načinom prezračevanja v času epidemije ne smejo uporabljati, saj tam zračna tokova nista ločena, tudi filter nima pravega smisla, saj ima pretok zraka v obeh smereh. Pomembna je tudi zrakotesnost sistema, tesnenje med svežim in zavrženim zrakom torej,« opozarja Bojko Jerman in dodaja, da so se virusi v prezračevalnih sistemih zaradi puščanja prenašali že pred epidemijo covida-19, a niso bili tako nevarni.
