Piše: Petra Janša
Na Prvi TV, programu televizije Nova24TV, se nadaljuje tedenska oddaja o zdravju, ki jo pripravlja profesor Igor Ogorevc, solastnik podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja. Prejšnji teden je pogovor tekel o težavah in boleznih ščitnice.
Profesor Ogorevc je v studio Prve TV znova povabil ženo in solastnico omenjenega podjetja Irmo Ogorevc. Govorila sta o težavah in boleznih ščitnice ter kako se jih lotiti, ne da si poslabšujemo osnovno zdravstveno stanje. Ogorevčeva je namreč imela težave s ščitnico praktično od rojstva vse do 28. leta starosti. Uvodoma je poudarila, da lahko iz prakse potrdi, da veliko ljudi rešuje težave s ščitnico prav v Planetu zdravja in ne več pri svojem zdravniku, kar pa ni prav. Za uravnavanje pravilnega delovanja ščitnice je potrebno, da ima telo ogromno toplote. »Telo potrebuje pravilno hrano, dosti toplotne energije in pravilno delovanje celega telesa,« je dejala Ogorevčeva in dodala, da ščitnica dela veliko težav.
Znaki hiperfunkcije ščitnice
V Planetu zdravja med drugim opažajo, da zdravniki gledajo samo ščitnico, ne pa hipofize – žleze, ki nadzoruje ščitnico. »Velikokrat popravimo hipofizo in se ščitnica popravi sama. Tudi po več letih jemanja zdravil bolnikom ni treba več jemati hormonov,« pravi Ogorevčeva, ki je gledalcem in gledalkam Prve TV zaupala lastno zgodbo. Bila je »divji otrok, vedno hiperaktivna, neukrotljiva«. »Izredno sem bila suha in nenehno lačna,« je dejala, voditelj oddaje pa je opozoril, da so vse to tipični znaki hiperfunkcije ščitnice. Gre za pretiran metabolizem. »Vsaka žleza v človeškem telesu je najprej v hiperfunkciji, in ko se izčrpa, preide v hipofunkcijo. Zbolimo v hiperfunkciji in umiramo v hipofunkciji organov in žlez,« je pojasnila. V otroštvu je morala zaradi vnetja grla, sinusov in ušes ter pogostih angin in bolečin v trebuhu velikokrat obiskati zdravnika. »Enkrat sem bila zaprta, drugič sem imela drisko. Te težave so takrat vedno pripisovali zaužitim sladkarijam. V srednji šoli, ko sem bila bolj obremenjena – igrala sem tudi rokomet, pa se je izkazalo, da imam vnetje srčne mišice. To se je v tistem obdobju ponovilo kar trikrat in tako je ‘šlo po gobe’ tudi življenje športnika,« pripoveduje Ogorevčeva, ki je tudi pela v šolskem zboru. »Ampak nisem mogla več peti zaradi tega, ker mi niso več delale glasilke.« Težave s ščitnico so se kazale tudi v močnih in bolečih menstruacijah. Menstruacijo je sicer dobila razmeroma kmalu – pri 11 letih in pol s 45 kilogrami telesne teže. »Vse življenje sem imela redne menstruacije, do zadnje pri 53 letih. (…) Zanosila sem zelo mlada. Obe nosečnosti sta bili rizični in sem ju preležala v bolnišnici. Pri obeh sinovih sem imela cerklažo,« pravi Ogorevčeva. Cerklaža je manjši kirurški poseg, pri katerem s krožnim šivom podprejo tkivo materničnega vratu, da bi preprečili pozni splav ali zelo prezgodnji porod. »Drugi sin se je rodil celo z osmimi meseci in je ob porodu imel 3 kilograme in pol. Prvi mesec je samo spal. Mislili smo, da je z njim nekaj narobe. Kasneje se je pokazalo, da je imel spino bifido – enega vretenca ni imel pravilno zaraščenega,« je dodala gostja v oddaji ter pri tem poudarila, da takrat ni nihče razmišljal o ščitnici – ne prej na šolskih pregledih ne kasneje v bolnišnici.
Ščitnica dela, če ima dovolj toplote.
Ščitnica je komandant
Danes, ko Ogorevčeva pozna težave s ščitnico, ji je jasno, zakaj je morala vse to doživljati. Kot je dejala v oddaji, se je nazadnje s težavami ščitnice srečala pri osemindvajsetih letih. »Imela sem krvavo cisto, ki me je dušila. Nisem imela moči, bolele so me mišice. Nisem spala, bila sem zelo nervozna. Nisem imela miru, obstanka. Nobeden me ni razumel, ker sem lahko bila nekaj časa v redu, potem pa sem bila, kot bi me pičila čebela.« Tako se je Ogorevčeva odločila za operacijo ščitnice. »Pokojnemu profesorju Orlu sem osebno pisala pismo. Takrat sem še delala v bolnišnici v Valdoltri. Rekla sem mu, da sem nočna sestra, da je 70 pacientov odvisnih od mene, a da zdravnika najbolj potrebujem jaz. Vprašala sem ga, ali mi lahko pomaga. Ko je dobil pošto, me je takoj poklical. Bila sem operirana. Moja operacija je trajala tri ure in pol. Odstranili so mi 70 odstotkov ščitnice in tri obščitnične žleze ter mi dodelili Vobenol do smrti. To so ščitnični hormoni, kot je danes Euthyrox,« je razložila Ogorevčeva in pri tem dejala, da se je zaradi hude reakcije po prvem zaužitju tablet odločila, da jih ne bo jemala. »Danes sem stara 70 let in ne potrebujem hormonov. Ne čutim potrebe oziroma primanjkljaja. Sem se tudi prilagodila. Določenih stvari ne zmorem več – ne zmorem več fizičnih naporov in jih niti ne iščem. Prilagodim se zmogljivosti svojega telesa in delujem podrejeno. Ona je vedno komandant,« je o pomembnosti ščitnice dejala Ogorevčeva.
Delovanje žlez in telesna temperatura
Profesor Ogorevc je zadevo osvetlil še z druge plati. »Ščitnica izloča hormone, ki so odgovorni za volumen našega ožilja – arterij in ven. Preprosto rečeno, ščitnica je odgovorna za cirkulacijo krvi v naših žilah. Glede na to, da si imela še neodkrite težave s ščitnico do 28. leta, kako so se na drugih žlezah odražale težave s cirkulacijo krvi?« je vprašal sogovornico. Ogorevčeva je v tem kontekstu pozabila omeniti to, da so ji že pri sedemnajstih letih operirali tumor na dojki. »In potem še devetkrat na obeh dojkah – na eni dvakrat, na drugi osemkrat. Če ne bi znala, kar znam, in se ne ukvarjala s tem, s čimer se, tudi ne bi več živela. To so bili tako invazivni tumorji … Ko so me pri sedemnajstih letih obsevali, so me opekli. Potem nisem hotela več iti. Redno sem hodila na kontrolo. Takrat sem bila med najmlajšimi na Onkološkem inštitutu,« je dejala Ogorevčeva in pri tem poudarila, da je tudi delovanje dojke kot žleze odvisno od naše notranje telesne temperature. »To je jasno vsakemu laiku, ki vsaj malo razume osnovne zakonitosti fizike in kemije. Tudi v naravi se vsaka kemična reakcija pravilno odvije pri točno določeni temperaturi. In popolnoma enake zakonitosti veljajo v notranjosti našega telesa. Tam, kjer pride do vnetja v telesu, tam je zaradi zožitve arterijskega sistema vedno povišana temperatura. Temperatura nastane zaradi trenja,« je dodal profesor Ogorevc in pri tem spomnil na izkušnjo iz šole za kardiovaskularne bolezni, kjer je znan kardiokirurg povedal, da imajo vsi njegovi pacienti poleg vnetja srca in srčne mišice še najmanj pet drugih nezdravljenih vnetij v telesu. »Kdo pa obravnava ta vnetja? Kako je etično mogoče, da zdravnik reče, da zdravi pacienta, da zdravi srce, zraven pa je praktično celotno telo v vnetnih procesih?« se je ob tem spraševal Ogorevc.
O hiperfunkciji imunskega sistema
»Še kot najstnici mi je iz dojke tekla bela tekočina – vnet je bil limfni sistem. Že to bi moral biti takrat velik alarm. Alarma ni niti danes. Ta vnetja so povezana. Imamo en kardiovaskularni sistem in vnetja se prenašajo z enega organa na drugega, najprej po limfnem in nato po krvnem sistemu. Ko limfa priteče v kri, je odvisno, kje so šibke točke v telesu. Te so vedno v kapilarnemu sistemu, najbolj drobnem sistemu. Limfa teče, kjer je vroče, kjer je vnetje,« je razlagala Ogorevčeva in povedala, da največja vnetja povzročajo mleko in mlečni proizvodi, ki so našemu telesu tuje beljakovine. »Tu gre za takojšen odziv našega imunskega sistema. Pojavi se povečano število limfocitov, levkocitov, nevtrofilov – imunološki sistem znori, ko dobi tujo beljakovino. Najprej se počutimo dobro, krasno, toplo, ampak ta notranja vročina ni nič drugega kot huda reakcija imunskega sistema. Dokaz za to so otečene noge, težave z ledvicami, vnetje črevesja, hemeroidi, gastritis, vnetje žolčnika. Vsa vnetja so med seboj povezana. Če človeku od desetih vnetij pozdravimo samo enega, človeka nismo pozdravili – on je še zmeraj bolan. Naslednja invazija bo še hujša, imunski sistem bo še slabši,« je bila jasna Ogorevčeva. »Ker imunski sistem stalno dražimo z napačno hrano, ta preide v hiperfunkcijo. Ni zdravnika na svetu, ki bi znal hiperfunkcijo imunskega sistema ali hiperfunkcijo katerekoli žleze ustaviti. Zato ščitnico, ko preide v hiperfunkcijo, izrežejo, četudi ni rakasta. Bolje pa bi bilo, če bi jo znali ustaviti in jo pozdraviti. To sem naredila jaz, nehote, po logiki. Ker sem imela težave, sem iskala rešitev. Nisem se zanašala na zdravnike,« je še dejala Ogorevčeva, ki je tudi profesorica naturopatije.
Jodidi so v hladno stiskanih oljih
»Ko zdravniki ugotovijo hiperfunkcijo ščitnice, se pravi preveč delujočo ščitnico, kaj naredijo? Ali dajo v ščitnico radioaktivni jod, da žlezo uničijo, ali pa, kar je še huje, žlezo ščitnico operativno odstranijo,« je dejal profesor naturopatije Ogorevc in se ob tem vprašal: »Kdo na tem božjem svetu ima pravico, da nam odstrani organ, katerega delovanja ne zna uravnati, za druga znanja, ki bi to naredila, pa reče, da to ni nič?« – »Veš, kaj ti bodo rekli? Preprečili smo, da bi nastal rak. To je popolno zavajanje pacienta,« sta se strinjala zakonca Ogorevc in opomnila, da obstajajo drugi pristopi za popravljanje delovanja ščitnice. »In ti so naravni, neagresivni, neinvazivni in dajejo dobre rezultate. Eden od teh je najin pristop, pristop Planeta zdravja. Najboljši dokaz, da se da živeti s 30-odstotki ščitnice in brez tako imenovanih zdravil, si prav ti,« je pohvalil Ogorevc svojo ženo, ki po 48 letih delovne dobe pri 70 letih še vedno kot aktivna in odgovorna podjetnica dokazuje, da se da. »Moraš pravilno jesti, imeti dober življenjski slog, razumeti moraš, kaj delaš. Ne smeš zlorabljati telesa za t. i. kratkotrajne užitke, kot so alkohol ipd. Ščitnica dela, če ima dovolj topole. V naši hrani je dovolj vseh elementov, razen jodidov. Jod pa naredi ščitnica sama, če ji ponudimo jodide, ki so v hladno stiskanih oljih. To je osnova metabolizma ščitnice, ki bi jo moral poznati vsak tirolog, pa na žalost ni tako,« je v oddaji Planet zdravja še dejala Ogorevčeva.
