Piše: Marjeta Bogataj
V Živalskem vrtu Ljubljana se ves čas dogaja kaj zanimivega, še posebej živahno pa bo med jesenskimi počitnicami, ki bodo v znamenju čarovniških dogodivščin.
Jesenske oziroma krompirjeve počitnice bodo letos med 30. oktobrom in 3. novembrom, a ljubljanski živalski vrt bo počitniško obarvan že ta konec tedna, 21. in 22. oktobra, ko bodo starši lahko otrokom plačali vstopnino s 4- ali večkilogramsko bučo, oba dneva pa bosta posvečena mednarodnemu dnevu gibonov. Kot nam je dejala Irena Furlan, pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana, bo ob predstavitvi gibonov, ki so ogrožena vrsta, konec tedna ekološko obarvan, saj bodo otroke spodbujali, da tudi sami kaj naredijo za varstvo narave, na primer organizirajo kako čistilno akcijo okrog bloka ali šole ali pa vsaj poberejo kakšno plastenko in jo odvržejo v ustrezen zabojnik. Buče, ki bodo veljale kot vstopnice, pa bodo pravzaprav »čarovniške«, saj bodo (tudi) z njimi okrasili Živalski vrt za čarovniške dogodivščine, pozneje pa jih deloma uporabili za hrano živalim.
Čarovniške dogodivščine
Živalski vrt je čarovniško podobo začel dobivati že pred dnevi. Ob našem obisku v petek so nas že pričakale buče, strašljivi pajki in podobno. Toda zares se bo začelo v petek, 27. oktobra, popoldne, ko bodo na vrsti prve čarovniške dogodivščine. Te bodo potekale potem še v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek, in sicer med 10. in 16. uro (s premorom med 13. in 14. uro).
Čeprav sta nam Irena Furlan in pedagoginja Anita Rozman prijazno razkrili, kaj bodo čarovniške dogodivščine vsebovale, ne bomo vsega razkrili – nekaj skrivnostnosti vendarle mora biti. Pripravili so pet različnih delavnic, med katerimi bodo s pomočjo zloženke z zemljevidom krožili obiskovalci po lastni izbiri ter pri čarovnikih in čarovnicah izkušali, eksperimentirali, ustvarjali in preizkušali svoje znanje o zvereh, plazilcih in mačkah, pri tem pa spoznavali različne vraže in predvsem izgubljali morebitne predsodke. Prijave niso potrebne, plača se le običajna vstopnina, otroci pridejo s starši.
Potem pa še risi, volkovi in medvedi
Jesenske počitnice se bodo v ZOO Ljubljana nadaljevale 2. in 4. novembra, in sicer na temo največjih evropskih mačk – risov, pri čemer sodeluje tudi Kinodvor; z vstopnico iz ZOO si bo z 10-odstotnim popustom mogoče ogledati film Ris. Počitniške dogodivščine bodo v živalskem vrtu potekale tudi 3. novembra, in sicer pri tropu volkov, ter 5. novembra pri rjavih medvedih.
Potem pa se bodo v ZOO Ljubljana že začele priprave na dedka Mraza … »Pri nas se ves čas kaj dogaja, 2. septembra smo imeli Živalski karneval, potem smo imeli Prometni ZOO, otvoritveni dogodek ob tednu mobilnosti in skupno devet dni dejavnosti, nato smo organizirali tri dni dejavnosti ob svetovnem dnevu živali …« našteva Furlanova.
Promocija naravoslovja in živali
Program za noč čarovnic so prvič pripravili leta 2003. Udeležilo se ga je okoli 70 ljudi, ki sta jih le dva vodnika zvečer oziroma ponoči vodila po živalskem vrtu, se spominja Furlanova in dodaja, da so se od takrat veliko naučili, program pa vsako leto nadgrajevali in pripravili kaj novega. »Te posebne praznike izkoriščamo za promocijo naravoslovja in živali. Recimo na valentinovo je tema ljubezensko življenje živali, na gregorjevo življenje ptic, na materinski dan družinsko življenje živali, na noč čarovnic pa predsodki do živali, povezani z vražami in s čarovništvom,« je pojasnila. »Ena naših zelo pomembnih nalog je izobraževanje obiskovalcev, še zlasti najmlajših. Z našimi programi spodbujamo radovednost, raziskovanje in čut za naravo. To počnemo že od leta 1990, naše izobraževalne programe letno obišče okoli 60.000 obiskovalcev, od otrok in mladostnikov do odraslih in upokojencev.«
Najboljše je izkušenjsko učenje
Kot pravi Furlanova, je njihova najpomembnejša metoda izkušenjsko učenje, saj se na ta način pridobi največ znanja, oblikuje se pozitiven odnos do živali in narave, in to dolgotrajno. »Tistega, česar ne poznaš, ne moreš imeti rad in ne moreš varovati,« je poudarila in pripomnila, da se ljubezen do živali in narave začne doma ter da bi vsi starši morali otroke voditi v naravo, v gozd … »Mi pa tu nadaljujemo.«
Otroci se zelo radi živali dotaknejo, radi jih opazujejo, ko so dejavne, na delavnicah tudi zelo radi sodelujejo. So pa živali seveda različne; surikate imajo veliko obiskovalcev, ker so v skupini in so ves čas dejavne. »Naša naloga je tudi, da pri živalih spodbujamo njihova naravna vedenja, da so dejavne, kolikor so lahko,« pojasnjuje Furlanova. Na primer pri žirafah so spremenili način hranjenja tako, da se hranijo več ur – kot v naravi. »Mačke spijo okoli 20 ur na dan in moramo poskrbeti, da so levi in tigri dejavni vsaj štiri ure. To naravo živali pa morajo spoštovati tudi obiskovalci,« pravi sogovornica. Naj ob tem omenimo, da ima ZOO Ljubljana nekaj novih prebivalcev: dva črnovrata laboda (par) in štiričlansko družinico Goeldijevih marmozetk.
Več znanja in več strahov
So se otroci ob vsej novi tehnologiji in drugačnem načinu življenja kaj spremenili? »Žal so se res. Morda imajo več znanja na nekaterih področjih, po drugi strani pa imajo manj izkušenj v naravi in zato več strahov in predsodkov,« ugotavlja Furlanova in dodaja, da filmčki na YouTubu včasih tudi niso čisto realni. Anita Rozman pa navede zanimiv primer: »Ta čas so otroci navdušeni nad kapibarami, ker so te zelo popularne na TikToku, in poznajo pesmico, to pa je tudi vse.« Preživljanje časa v naravi pa tudi obiskovanje živalskega vrta je torej več kot dobrodošlo.
