Piše: C.R., STA
Slovensko konservatorsko društvo je nagrado, poimenovano po prvem poklicnem konservatorju Francetu Steletu, za leto 2021 prisodilo umetnostni zgodovinarki in konservatorski svetnici Mojci Marjani Kovač. Za življenjsko delo in vrhunske dosežke, ki so pomemben prispevek k razvoju stroke, jo bo prejela v ponedeljek, ko bodo podelili še dve priznanji.
Mojca Marjana Kovač sodi med tiste konservatorke in konservatorje, ki so v svoji dolgoletni praksi znali združevati delo na terenu s konservatorsko teorijo in uveljavitvijo slovenskega konservatorstva v širšem evropskem prostoru ter z znanstveno-raziskovalnim delom.
Njeno konservatorsko delo temelji na poglobljenih raziskavah, številne spomeniškovarstvene akcije, ki jih je vodila, pa so prinašale nove ugotovitve in metodološke postopke, ki so se uveljavili pri podobnih postopkih prenove in prezentacije posameznih arhitekturnih spomenikov.
Med spomeniškovarstvenimi akcijami, ki so bile izvedene pod njenim vodstvom, utemeljitev navaja prenovo piranske stolne cerkve sv. Jurija, postavitev novega pevskega kora in orgel v koprski stolnici ter obnovo koprske krstilnice sv. Janeza Krstnika. Vodila je tudi številna konservatorska dela tako na objektih meščanske arhitekture Pirana kot na sakralnih stavbah v mestu in zaledju.
“Mojca Marjana Kovač je uspešna tako v vlogi terenske konservatorke kot v vlogi kabinetne znanstvenice in raziskovalke, ki se z neizmerno energijo in premišljenostjo loteva spomeniškovarstvenih akcij. Ob tem je sposobna aktivno vključevati predstavnike različnih strok in voditi strokovni diskurz, ki temelji na poglobljenem študijskem delu. S svojim pristopom dokazuje, da konservatorski poklic presega upravno-pravne norme in izpostavlja nujnost poglobljenega znanstvenega dela pri konservatorskih posegih,” piše v utemeljitvi.
Steletovi priznanji za leto 2021 bosta prejeli umetnostna zgodovinarka Simona Menoni Muršič za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi mestne tržnice na Ptuju in Občina Trnovska vas za celovito obnovo Simoničeve domačije.
Simoni Menoni Muršič je kot osnovno izhodišče ureditve tržnice služila analiza in interpretacija historične urbanistične podobe prostora, kakršna se je začela oblikovati v 16. stoletju, ko so ob nekdanji strugi Grajene začeli graditi vojašnične stavbe. Te so bile porušene v začetku 20. stoletja, od takrat naprej pa je bil prostor nepozidan in urejen v tržnico.
Zavzemala se je za ohranitev odprtega pogleda na najpomembnejši kulturni spomenik obravnavanega prostora, cerkve sv. Jurija. Temu je arhitekt sledil, kar se je izkazalo kot izrednega pomena pri končni impozantni arhitekturni rešitvi ohranjanja odprtega prostora, navaja utemeljitev.
Prenova ptujske mestne tržnice je v letu 2020 prejela prvo nagrado Arhikult v kategoriji javnih površin, lani Plečnikovo nagrado, letos pa je uvrščena v ožji izbor štiridesetih del za nagrado Evropske unije za sodobno arhitekturo – Mies van der Rohe Award 2022.
Simoničeva domačija, ki datira v 18. stoletje, predstavlja nepogrešljiv del stavbne dediščine, ki je dala kulturni krajini slikovitih ravninskih predelov na obronkih Slovenskih Goric in Haloz poseben pečat. Obnova trnovske domačije je toliko pomembnejša, saj je današnji čas dočakalo le malo tovrstnega avtentičnega stavbnega fonda. Projekt po mnenju konservatorskega društva predstavlja vzorčen primer, ko občina razume pomen podedovanega in dela v dobro vseh.
Nagrado in priznanji bodo podelili v ponedeljek, 30. maja, opoldne v Narodni galeriji. Pred tem bodo v avli ministrstva za kulturo odprli razstavo o nagrajencih in njihovem delu, so sporočili iz društva.
