Slovenija bo predvidoma do konca novembra pripravila stališče v zvezi z morebitno opustitvijo premikanja ure na poletni oziroma zimski čas, so za STA pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo. Po izsledkih javnega posvetovanja, ki ga je tudi v Sloveniji izvedla Evropska komisija, smo Slovenci nekoliko bolj naklonjeni trajnemu poletnemu času.
Če bodo članice EU še pravi čas sprejele predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure, je mogoče, da bomo v nedeljo zjutraj v Sloveniji še zadnjič premaknili uro na zimski čas, torej s 3. na 2. uro zjutraj.
Posvetovanje, ki ga je Evropska komisija izvedla tudi v Sloveniji, je namreč pokazalo, da je 54,4 odstotka sodelujočih iz Slovenije izrazilo naklonjenost trajnemu poletnemu času. V trajnem zimskem času bi živelo 36,9 odstotka sodelujočih, so navedli na ministrstvu za infrastrukturo.
Po opustitvi premikanja ure ključna harmonizacija stalnega časa znotraj EU
Izbira stalnega časa sicer ni predmet evropske direktive. Predlog zgolj predvideva opustitev premikanja ure, medtem ko so glede izbire ene ali druge možnosti države članice EU samostojne. Naj bi pa te zadnji obvezni premik ure na poletni čas izvedle 31. marca, na zimskega pa 27. oktobra prihodnje leto.
Tudi do direktive kot takšne se Slovenija še ni opredelila. Kot so navedli na ministrstvu, trenutno izvajajo medresorsko posvetovanje in posvetovanja z deležniki, med drugim s področja energetike. Prav tako se nameravajo posvetovati z vsemi štirimi sosednjimi državami članicami.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo stališče Slovenije pripravljeno do konca novembra. Med kriteriji, ki bodo vplivali na končno odločitev, bodo izsledki že omenjenega javnega posvetovanja in medresorskih pogovorov, oprli pa se bodo tudi na izid razprave, ki jo bo 29. oktobra pripravilo avstrijsko predsedstvo na neformalnem srečanju ministrov v Gradcu.
Pri oblikovanju končne odločitve bodo kot kriterije upoštevali tudi vplive na ljudi in učinke na delovanje notranjega trga v EU. “Ključno bo, da se po ukinitvi sezonskega premikanja ure zagotovi harmonizacija stalnega časa v EU,” so navedli.
Največ koristi nove ureditve v prometu, znatnega prihranka energije ne bo
V javnem posvetovanju, v okviru katerega je Evropska komisija prejela rekorden odziv doslej – 4,6 milijona odgovorov, se je 84 odstotkov udeležencev izreklo proti premikanju ure. A če so evropski državljani skoraj plebiscitarno enotni glede ukinitve premikanja ure, so bistveno manj ob vprašanju, ali v prihodnje ohraniti zimski ali poletni čas.
Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se denimo večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega, je ob predstavitvi predloga sredi septembra v Bruslju povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Zato je vse članice pozvala k usklajevanju in razumnosti.
Največ koristi bo po komisarkinih besedah po pričakovanjih v prometnem sektorju, kjer je treba sedaj vsakih šest mesecev prilagajati urnike v logističnih mrežah. Ta sektor bo po njeni oceni veliko pridobil, pozitivne učinke pričakuje tudi v kmetijstvu.
Do znatnih prihrankov energije medtem opustitev premikanja ure ne bo privedla. Ministrstvo za infrastrukturo sicer posebne raziskave o tem ni izvedlo, obstaja pa več študij, ki jih je Evropska komisija navedla v obrazložitvenem memorandumu k predlogu direktive. Kot so dodali na ministrstvu, temu pritrjujejo tudi preliminarni odzivi, ki so jih pridobili od energetskega sektorja.
Del znanstvenikov opozarja na posledice poletnega časa
Stališča o uvedbi trajnega zimskega ali trajnega poletnega časa so različna in bodo še predmet usklajevanj. Se je pa razprava o smiselnosti uvedbe trajnega poletnega časa razvnela tudi v znanstvenih krogih. Tudi znanstveniki sicer menijo, da je premikanje ur nesmiselno, hkrati pa nekateri svarijo, da bi lahko imela trajna uvedba poletnega časa negativne posledice, zlasti za šolarje in študente, pa tudi v prometu.
Po mnenju kronobiologa Tilla Roenneberga z Inštituta za medicinsko psihologijo na univerzi v Münchnu bi stalni poletni čas lahko povečal tveganja za diabetes, depresijo, težave s spanjem in učenjem. Da dosedanji zimski čas ustreza razmeram, ki upoštevajo naravni vpliv svetlobe na naš ritem spanja in budnosti, so ocenili tudi pri nemškem združenju za motnje in medicino spanja.
Na drugi strani pa sta avstrijska znanstvenika iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume, opozorila, da ne obstaja študija, ki bi podprla očitne prednosti ali slabosti uvedbe trajnega poletnega časa. “Ne bi smeli podcenjevati fleksibilnosti naše biološke ure,” je poudarila Blumova.
Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so poletni čas uvedle v zadnjem stoletju, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja. Danes je namen premikanja ure po ugotovitvah Bruslja manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.
