Piše: STA
Z več prireditvami se bodo v avgustu na Prevaljah poklonili skladatelju in dirigentu Lojzetu Lebiču, ki se je na Prevaljah rodil 23. avgusta leta 1934. V okviru Lebičevega leta 2024 med drugim drevi v Grošljevi galeriji odpirajo razstavo del Ines Oraže, 29. avgusta pa v farni cerkvi gostijo zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Jerico Bukovec.
O delih na avstrijskem Koroškem leta 1995 rojene umetnice Ines Oraže bo ob današnjem odprtju razstave spregovoril rektor doma Sodalitas v Tinjah Jožko Kopeinig, razstava pa bo odprta do konca avgusta, so sporočili iz Kulturnega društva Mohorjan. To prireditve v Lebičevem letu 2024 organizira v sodelovanju z Občino Prevalje, Kulturnim društvom Vres, Osnovno šolo Franja Goloba Prevalje, Javnim skladom za kulturne dejavnosti in Župnijo Prevalje.
V okviru prireditev, ki so tudi del farnega praznika, bo to nedeljo, 11. avgusta, v farni cerkvi koncert, nato pa v sredo in četrtek tudi maše ob cerkvenem prazniku. Dogajanje bo 29. avgusta sklenil koncert zbora Slovenske filharmonije.
Lebiču se bo Slovenska filharmonija poklonila tudi v Ljubljani v okviru Abonmaja Sodobne orkestrske skladbe (SOS). Kot so maja napovedali ob predstavitvi sezone 2024/25, se bo abonma začel slavnostno, saj se bodo s prvim koncertom poklonili visokemu življenjskemu jubileju dveh velikih slovenskih skladateljev, 90-letnici Lojzeta Lebiča in Vinka Globokarja. Prvemu z izvedbo kantate Novembrske pesmi, drugemu z izvedbo dela Voie, v poklon pa so dodali še noviteti Nane Forte in Mateja Bonina.
Lebič je tudi prejemnik naziva častni član Slovenske filharmonije, ki se mu je v preteklosti že poklonila z več koncerti. Januarja 2020 so mu naziv podelili za neprecenljiv prispevek k slovenski glasbi.
Skladatelj, dirigent, publicist, profesor in akademik Lojze Lebič je najprej diplomiral iz arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa na Akademiji za glasbo študiral še kompozicijo pri Marjanu Kozini in dirigiranje pri Danilu Švari. Kot skladatelj je začel v skupini Pro musica viva, v 70. letih minulega stoletja se je izpopolnjeval na poletnem tečaju za sodobno glasbo v Darmstadtu in v elektronskem studiu Radia Beograd.
Po intenzivnem in kritičnem soočanju s sodobnimi kompozicijskimi težnjami si je izoblikoval osebno govorico, razpeto med zvočno silovitostjo ter meditativno zadržanostjo, svetovljansko modernostjo in zaverovanostjo v dediščino preteklih kultur. Je zvest umetniškemu, teži h glasbeni univerzalnosti, a ustvarja iz dejavne družbene občutljivosti za svoj čas.
Njegove skladbe so bile izvajane na številnih uglednih festivalih, posnete so v arhivih mnogih radijskih postaj, dosegljive pa tudi na številnih nosilcih zvoka in v notnih izdajah slovenskih ter tujih založb.
Za svoj raznovrsten in tehten kompozicijski opus ter vsestransko glasbeno delovanje tudi kot dirigent, univerzitetni profesor, glasbeni pisec, član mednarodnih glasbenih organizacij, seminarjev in tekmovalnih žirij je prejel mnoge ugledne nagrade in priznanja, med njimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo in Kozinova nagrada za zaokrožen skladateljski opus.