4.6 C
Ljubljana
torek, 9 marca, 2021

Oče naroda? Sirote bodo 9. maja 2020 dobile spomenik Judeža naroda!

V zavetrju prepiha epidemije korona virusa, se 9. maja 2020 v Ljubljani pripravlja veličastna otvoritev spomenika Dr. Janeza Stanovnika, od RTV Slovenija proglašenega »očeta naroda«.

Pred nekaj leti smo na TV Severna Koreja, pardon, lapsus, RTV Slovenija, lahko gledali dokumentarec z naslovom »Oče naroda« o življenju Dr. Janeza Stanovnika iz Ljubljane.

Dne 06.02.2020, na pogrebu z vojaškimi častmi države Republike Slovenije, ga je tudi  »veliki vodja«,  glavni pogrebni govorec Milan Kučan imenoval za »očeta naroda«, kar je zvesto povzela RTV Slovenija in v Slovenji prevladujoči levičarski  mediji. V soboto 15.2.2020 nam je omenjena televizija ponovno prala možgane z »velikim vodjem« in čaščenjem »očeta naroda«.

Zveza borcev  NOB je napovedala postavitev veličastnega spomenika Dr. Janezu Stanovniku »očetu naroda«. V glasilu partijske celice podjetja Kolektor imenovanim »DELO«,  smo lahko dne 28.3.2020 prebrali, da bo centralni komite komunistične partije, pardon, lapsus, Mesta Občina Ljubljana na čelu s tovarišem mafijozom Zoranom Jankovičem  s partizanskim imenomGazda (citat):  »Janezu Stanovniku s partizanskim imenom Tine, kot enemu najpomembnejših osebnosti, ki so sooblikovali slovensko narodnoosvobodilno pot do svobode, in za zasluge pri oblikovanju slovenske državne identitete,  postavila spomenik.« 

Sliši se neverjetno. To je za slovenski narod in državo Slovenijo novo razodetje! Nesrečniki, slepci in nevedneži se teh zaslug celih 30 let nismo zavedali. Še manj smo se zavedali, da je samostojna demokratična država Slovenija utemeljena na NOB v letih 1941-1945 in programu OF iz leta 1941. 

Tisti, ki smo 23.decembra leta 1990 na plebiscitu glasovali za samostojno, demokratično državo Slovenijo, bilo nas je skoraj 90 %, smo do sedaj naivno mislili, da je bil za to zaslužen  DEMOS, ki je plebiscit organiziral, ter s tem prvič po 2. svetovni vojni uspel preseči razkol slovenskega naroda, ki ga je povzročila komunistična revolucija in genocid nad lastnim narodom po koncu 2. svetovne vojne. To je bil prelom. Čakanja je bilo konec. Tisti, ki smo na plebiscitu glasovali za samostojno in demokratično državo Slovenijo nismo imeli miselnosti, da je treba čakati, da nas bo kdo drug osvobodil, temveč smo se osvobodili sami. Program DEMOS-a je leta 1990 končno poenotil slovenski narod. Program OF leta 1941 pa tega ni storil. Zveza borcev NOB, RTV Slovenija in prevladujoči levičarski mediji nas sedaj vneto prepričujejo, da je DEMOS masovno zavedel slovenski narod, da plebiscit leta 1990 ni resnični temelj samostojne demokratične države Slovenije. 

Omenjeni dokumentarec RTV Slovenija z naslovom »Oče naroda« je bil posnet še za časa življenja Dr. Janeza Stanovnika. V njem tudi sam nastopa. Naslovu in poimenovanju v dokumentarcu »oče naroda«, kar naj bi si izmislili ljudje (ni jasno kateri ljudje), Dr. Janez Stanovnik ni nasprotoval, to mu je kvečjemu godilo.

Če bi bil Dr. Janez Stanovnik resnično: »velik človek in človek z razkošnim znanjem«, kot ga je v pogrebnem govoru označil glavni govorec, nebi nikoli dovolil, da ga v dokumentarcu imenujejo »oče naroda«, še manj bi dovolil naslov dokumentarca »Oče naroda«. Ter nadalje, če bi imel res kaj modrosti, ki mu jo glavni govorec pripisuje v pogrebnem govoru, bi tako poimenovanje prepustil prihodnjim rodovom naroda, če bi tako poimenovanje narod kdaj resnično ponotranjil. Resnični intelektualci z razkošnim znanjem, se namreč takim (samo)razglasitvam za časa življenja, izogibajo, oziroma ga ne dovolijo, ker napuha in nečimrnosti ne poznajo.

Po tem, ko je bil omenjeni dokumentarec objavljen na RTV Slovenija, nismo zasledili nobenih nasprotovanj družbeno političnih delavcev, ki sami sebe imenujejo neodvisni novinarji, glede (samo)razglasitve Dr. Janeza Stanovnika za »očeta naroda«. Oglasile se niso niti »neodvisne« novinarke feministke, niti matriarhalne fašistke, ki bi morda hotele imeti na prvem mestu »mamo naroda«

Vrnimo se k iskanju, kdo je oče naroda? Narod joče, išče in potrebuje očeta!

Če vzamemo za kriterij, da je bilo rojstvo naroda takrat, ko je narod dobil v materinščini zapisano besedo, potem je bil »oče naroda« Primož Trubar iz Rašice pri Velikih Laščah, mati naroda pa materinščina. To je bilo leta 1550, ne leta 1945.  Seveda je slovenski staroselski narod na območju vzhodnih Alp obstajal že več kot tisoč let pred Trubarjem, kar je poleg znanstvenikov Venetske teorije neizpodbitno dokazal Dr. Anton Perdih.

Dr. Anton Perdih je za svoje znanstveno delo dobil veliko priznanj, ni pa dobil Nobelove nagrade. Prvi slovenski nobelovec je bil leta 1923 Dr. Friderik Pregl. Njegov stari oče Miha Pregelj, kmečki sin iz Ustij pri Litiji, častni ljubljanski meščan, naklonjen slovenskemu narodnemu gibanju, je sam zbral denar za Čopov nagrobni spomenik. Pri tem je bil tako uspešen, da je ostalo denarja še za obnovo Vodnikovega in Linhartovega spomenika. Slovenski ljudje so te velike može sčasoma prepoznali kot buditelje slovenskega naroda, narodne zavesti in materinega jezika. Nihče pa ni bil tako domišljav, da bi jim pripisoval kakšno povezavo s spočetjem slovenskega  naroda, kaj šele, da bi se oni sami na okrog hvalili z očetovstvom. Toda vrnimo se k Trubarju. Morda je slovenskemu narodu prav Primož Trubar napisal in podpisal rojstni list. Torej je bil nekakšen  »matičar« Slovenskega naroda. 

Sklepati je, da glavni pogrebni govorec Milan Kučan in doktorica zgodovine Rosvita Pesek temu nasprotno v deliriju domišljavosti menita, da je bilo rojstvo naroda leta 1945, »oče naroda« pa mlad, 20 letni partizan Janez Stanovnik – Tine. Pravi komunisti iz FDV v Ljubljani, bi temu najbrž nasprotovali, ker se narod sploh nikoli ni rodil in nima ne očeta, ne matere. Menda sedaj profesorji na FDV v Ljubljani predavajo, da narodov sploh ni, da je zgodovina človeštva po marksistični teoriji zgodovina razrednega boja. Vsi narodi so ena sama raja, vse je en sam razredni boj. Po nepreverjenih čenčah se na FDV sedaj tudi zbira denar (1,9 milijona EUR) za nakup Titove politične šole v Kumrovcu za utrjevanja enoumja, saj so Kitajski komunisti odstopili od nakupa in Hrvaški pustili 81.000 EUR are. Take priložnosti ni za izpustiti! FDV bi lahko zaprosila tudi za evropska sredstva in pomagala »bratom« Hrvatom, da se znebijo komunističnih ruševin. Na voljo je tudi dobro ohranjen Titov bunker v Bosni. »Prava ideja!«, bi rekli na RTV Severna Koreja, pardon, Slovenija. Pa pustimo te čenče.

Vrnimo se k iskanju očetu naroda. Morda najdemo kakšne »zgodovinske botre« naroda. Slovenci smo bili več kot tisoč let narod s svojo domovino vendar brez svoje enotne samostojne države. Takemu narodu je težko, vendar smo obstali. Imeli smo velike junake, ki so slovenski narod in našo domovino stoletja branili pred zavojevalci in jo večino ohranili. Naše narodovo ozemlje se je vso zgodovino krčilo. V čast pa si lahko štejemo, da nikoli v zgodovini nismo napadli, ne zatirali kakšnega drugega naroda, čeprav morda le zato, ker smo za take podvige številčno premajhni, ne pa tudi boljši ljudje od drugih. 

Že kmalu po letu 1550, leta 1593 v bitki pri Sisku, so slovenski narod in domovino pred turško vojsko na vzhodni meji ubranili Andrej Turjaški in Adam Ravbar s slovensko vojsko Kranjskih, Koroških in Štajerskih plemičev. V grbu države Slovenije imamo tri zlate zvezde Celjskih grofov iz časa pred Trubarjem, ki so v 15. stoletju vladali velikemu delu Slovenije. V 1. svetovni vojni so slovenski vojaki na prvi frontni liniji ubranili soško fronto, svojo rodno zemljo, in v znameniti 12. bitki premagali italijansko vojsko ter jo pognali čez reko Piavo. Skupaj je v prvi svetovni vojni na vseh bojiščih umrlo od 35.000 do 40.000 slovenskih vojakov. Zaradi tajnega  Londonskega sporazuma iz leta 1915 med Italijo in silami antante, smo takrat krivično izgubili Primorsko in Istro. K sreči sta katoliška duhovnika Dr. Fran Kovačič in Dr. Matija Slavič na pariški mirovni konferenci leta 1919 antantne velesile prepričala, da je Prekmurje slovenska pokrajina, kar je ostala po zaslugi pogumnega narodnostnega delovanja katoliškega duhovnika Jožefa Klekla in njegovih sodelavcev. Tako smo uspeli vrniti Prekmurje k matični domovini. Pred ca 100 leti je general Rudolf Maister s slovenskimi junaki ubranil naš narod in domovino na severni meji. V 2. svetovni vojni so slovenski partizani na koncu vojne z vojaško silo držali večino ozemlja slovenskega naroda. Leta 1947 smo s pariško mirovno pogodbo z Italijo velik del Primorske in Istre uspeli vrniti matični domovini. In še bi lahko naštevali slovenske junake. Zaveden slovenski narod in njegovi razumniki so se uspešno vso zgodovino upirali germanizaciji, italijanizaciji, madžarizaciji in srbizaciji. Vse zgoraj naštete in še marsikoga, bi lahko imenovali za »zgodovinske botre« sedanje samostojne države Slovenije. Saj ne narod, ne država ne more obstati, če v svoji zgodovini ne more z vojaško silo ubraniti narodovega ozemlja in ne ohraniti svojega materinega jezika. Brez vsega tega, ne naroda, ne slovenske zemlje, ne domovine, ne države Slovenije, danes nebi bilo. Kljub temu, da so naši junaki skozi zgodovino vsakič ubranili slovenski narod, slovensko zemljo, domovino in materinščino, samostojne države Slovenije niso uspeli ustvariti.

Pred ca 30 leti se nam je končno nasmehnila zgodovina. Izredno sposobnim junakom, z majhno vojsko slabo oboroženih pogumnih domoljubov je uspelo premagati napadalca, sovražnika z rdečo zvezdo na čeladah – Jugoslovansko Narodno Armijo, osamosvojiti našo domovino in ustanoviti državo Slovenijo. Slovenski narod jih je na plebiscitu in v vojni za samostojno demokratično državo Slovenijo podprl z vsem srcem ter uresničil stoletja dolge sanje. Veseli, srečni in hvaležni smo, da jo imamo, državo slovenskega naroda. O tem so lahko naši pradedi, dedi in očetje le sanjali. Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, poje naša himna, ki jo je že leta 1844 napisal dr. France Prešern. Narod ga je spontano z dušo in srcem vzel za našega največjega pesnika. Ustanovitev države Slovenije je triumf, zmaga vseh zmag, največja zmaga slovenskega naroda. 

Največji junak osamosvojitve Slovenije je bil Janez Janša iz Grosupljega. Oče slovenske osamosvojitve in ustanovitve slovenske države pa je bil Dr. Jože Pučnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Tisti, ki smo živeli v času, ko je divjala vojna za samostojno Slovenijo in ko se je rodila samostojna država Slovenija, smo bili neposredne priče tega epohalnega zgodovinskega dogodka. O junakih, očetih in botrih bodo sodili prihodnji rodovi naroda. Ne Janez Janša, ne Dr. Jože Pučnik, pa se nista nikoli samooklicala za kakšne zasluge, niti je to storil kdo drug od junakov osamosvojitve. Vsem gre večna čast in slava. Prihodnji rodovi naroda jim bodo hvaležni. Do sedaj je bila domovina do junakov osamosvojitve in ustanovitve države Slovenije le zlobna, krivična mačeha, ter slavi lažne preroke in judeže naroda.  

Pokojni Dr. Janez Stanovnik v času osamosvojitve Slovenije in ustanovitve države Slovenije ni bil na strani slovenskega naroda, še manj na strani junakov osamosvojitve. Bil je na strani jugoslovanske komunistično vojaške diktature, oziroma natančneje takrat že srbske vojaške diktature, ki je z vojsko, tanki, letalstvom in rdečo zvezdo na čeladah, napadla našo domovino. Nekateri so ga označili celo za izdajalca, ker naj bi dovolil izročitev orožja slovenske teritorialne obrambe sovražnikovi vojski. To vemo vsi, ki smo takrat živeli in spremljali te grozovite prelomne zgodovinske dogodke. Bog nam pomagaj, če takrat naši junaški domoljubi nebi zmagali v vojni za samostojno Slovenijo. Srbska JNA bi s tanki pregazila našo domovino in pobila vse slovenske domoljube, kot je naredila masaker na Hrvaškem, Bosni in na Kosovu. Dr. Janeza Stanovnika bi torej lahko kvečjemu poimenovali za »judeža naroda«, vdanega bolj komunizmu in Jugoslaviji, kot slovenskemu narodu.

Kljub temu je država Slovenija Dr. Janezu Stanovniku priredila pogreb z vojaškimi častmi samostojne in sicer menda mimo uradnih predpisov. Kaj zato, ne bodimo ozkosrčni birokrati. Dr. Janez Stanovnik je imel najbrž na nek svoj način rad domovino in ji služil, kot je pač mislil, da je prav. Vendar tisti, ki se je odločil za pogreb z vojaškimi častmi samostojne države Slovenije, do pokojnega ni bil pošten. Vprašati bi se moral, kakšne vrste pogreb si je pokojni resnično želel, ne pa kakšne vrste pogreb si želijo pogrebci in glavni govornik na pogrebu. Morda pa si je pokojni v resnici želel pogreb s častmi komunistične partije v krogu svojih tovarišev in svojcev, ne pa z vojaškimi častmi države Slovenije, katere nastanka si sam ni nikoli želel, in je nastala kljub njegovemu aktivno nasprotnemu političnemu prepričanju. Tega najbrž ne bomo nikoli izvedeli.

Običajno in spoštljivo je, da se na pogrebu pove vse vrline in zasluge pokojnega. To je storil v svojem pogrebnem govoru tudi glavni govorec Milan Kučan, ter zaključil (citat): »Poslovil se je velik človek. V naš spomin se je zapisal državnik Stanovnik, partizan Tine, človek s košatimi brki, blagim pogledom in odločnim glasom resnice, človek z razkošnim znanjem, oče naroda. Človek, ki so mu to ime dali slovenski ljudje, ko so v času stisk in negotovosti v njem videli zanesljivo oporišče in moralno vodilo. Njegovo dolgo potovanje v prihodnost je zdaj končano.«

Pogreb je zato, da žalujoči poslovijo od pokojnega. Vsak, ki si želi, naj na pogrebu iskreno pove, kar misli in čuti o pokojnemu. Vendar mora paziti, da ne laže, saj se pokojni ne more več braniti z »odločnim glasom resnice«. Trditev, da se je dne 6.02.2020 na Ljubljanskih Žalah država Slovenija z vojaškimi častmi poslovila od »državnika in očeta naroda, ki so mu to ime dali slovenski ljudje«, je groteskna laž, čista manipulacija in strašenje naroda: »Državnik, oče naroda je umrl! Kaj bomo pa zdaj? Kdo nas bo pa sedaj čuval in branil? Ali naj vzamemo puške in gremo nazaj v hoste?«.

Da naj bi imel Dr. Janez Stanovnik »zasluge pri oblikovanju slovenske državne identitete«, je čista novinarska laž, ideološka propaganda »DELA«, ki dobesedno »DELA« izmišljeno zgodovino. Že pred DELOM je glavni govorec na pogrebu v partijski maniri spretno plasiral laž, da je bil pokojni Dr. Janez Stanovnik državnik. Namreč, če na pogrebu z vojaškimi častmi države Slovenije glavni govornik pokojnika imenuje za državnika, vsak običajen človek dojema, da gre za državnika samostojne države Slovenije. To pa ne drži. 

Dr. Janez Stanovnik je bil politik in funkcionar (ne pa tudi državnik) propadle države Jugoslavije, ki je bila komunistična diktatura,  ter 2 leti predsednik  Socialistične Republike Slovenije v okviru Jugoslavije, ki pa ni bila samostojna država. V komunistični Jugoslaviji Dr. Janez Stanovnik ni bil kdove kako znan in vpliven politik. Večina ljudi izpod komunističnega režima se spomni, kdo je bil Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Milan Kučan, za Dr. Janeza Stanovnika pa je malokdo slišal. Na funkcijo predsednika Socialistične Republike Slovenije je bil Dr. Janez Stanovnik »izvoljen« leta 1988 še po starem komunističnem sistemu posrednih volitev med štirimi kandidati komunistične partije. V dokumentarcu RTV Slovenija je navedeno, da naj bi si kot predsednik SRS med leti 1988 in 1990 »prislužil« naziv »oče naroda«. Le s čim in kako neki? Saj niti izvoljen ni bil od naroda na svobodnih demokratičnih volitvah. Narod pa ga je dojemal zgolj kot še enega, od komunistične partije vsiljenega aparatčika. Nihče ga ni imel za »našega predsednika« naše domovine Slovenije, kaj šele za »očeta naroda«. V 30 letih zgodovine samostojne države Slovenije pa Dr. Janez Stanovnik sploh ni imel nobene vloge, razen, da je bil popularen v Zvezi borcev NOB med mladimi partizani, rojenimi po letu 1945 in najmlajšimi partizani, rojenimi po letu 1990. 

Pogreb pokojnega Dr. Janeza Stanovnika, govori in režimsko medijsko pranje možganov RTV Slovenija, je spominjal na pogrebno histerijo komunističnega diktatorja Josipa Broza, strojnega ključavničarja iz Kumrovca, ko je jugoslovanska komunistična propaganda spravila narod do masovne histerije, jokanja, hlipanja in stokanja na ulicah: »O joj, kaj bomo pa zdaj, Tito je umrl! Konec je z nami!«. Kmalu za tem pa zagnala novo propagando: »Rešili vas bomo, sedaj bo pa Tito po Titu: »Tito, ljubičice bela, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!«. Niso skrenili in pripeljali Jugoslavijo do krvave zločinske vojne, v kateri je razpadla.

RTV Slovenija, prevladujoči levičarski mediji in glavni govorec uporabljajo iste stare in preizkušene metode komunistične propagande lansiranja laži, manipuliranja in strašenja naroda, vse to zapakirano v do konca zlorabljeno pieteto. Družbeno politična delavka Dr. Rosvita Pesek je pri poročilih RTV Slovenija poklapano povedala: »Umrl je Dr. Janez Stanovnik, državnik, oče naroda!«. Gospa je doktorica zgodovine? Neodvisna novinarka? Poročala je točno tako, kot ji je najbrž naročil glavni govorec na pogrebu, in videti je bila tako, kot  leta 1980 družbeno politični delavec Tomaž Terček s presunljivim stavkom: »Umrl je tovariš Tito!«. Smrtna tišina.

V 40 letih, od 1980 do leta 2020 se ni nič spremenilo, ista medijska komunistična propaganda, ista groteskna intelektualna beda na RTV Slovenija, ki jo prisilno plačujejo vsi državljani, ki imajo električni priključek. Leta 2020, po 30 letih samostojne demokratične Slovenije,  morajo slovenski državljani še vedeno plačevati prisilni namenski davek za komunistično propagandno mašinerijo RTV Severna Koreja, pardon, lapsus, RTV Slovenija! Zakaj neki RTV Slovenija ne veže prisilne naročnine na kanalizacijski priključek? Potem vsaj tisti, ki imajo greznice ali bi jo pod prisilo propagandnega davka hitro zgradili, nebi plačevali tega sranja.

Vrnimo se k glavnemu govorcu. Morda pa bo glavni govorec kdaj obžaloval, da je pokojnega Dr. Janeza Stanovnika poimenoval za »očeta naroda«, saj na njegovem pogrebu (bog mu daj dolgo življenje) bodoči govornik naziva »oče naroda« zanj ne bo mogel več uporabiti, brez da bi narod naredil za otroka pocestnice, pri kateremu se ne ve, kdo je pravzaprav njegov oče.

Pa se bo že našla rešitev. Se bo že našel kakšen tovariš, ki bo Milana Kučana na njegovem pogrebu proglasil za  »prvega osamosvojitelja« Slovenije in »očeta države Slovenije«. RTV Slovenija in prevladujoči levičarski mediji bodo do takrat že poskrbeli, da bo pokojni Dr. Jože Pučnik že povsem pozabljen. Janeza Janšo pa bodo ponovno strpali v komunistični zapor, če ga ne bodo udbaši že prej zahrbtno ubili, podobno kot Ivana Krambergerja. »Sve če to ovaj narod pozlatiti!« je bila znana krilatica ključavničarja iz Kumrovca, velikega vzornika glavnega pogrebnega govorca. Ne drži, da se zgodovina ponavlja. Zgodovina se ponavlja v obliki groteske. 

Glavnemu pogrebnemu govorcu pa še poslovilna misel: Že zaradi dolžnega spoštovanja do pokojnega in žalujočih svojcev, na pogrebu govoriti: »oče naroda«, je res bosa in neprimerna. Pokojnega na pogrebu zlorabljati za laži,  manipulacijo in politično propagando, je neokusno in žaljivo. To ni dostojna, iskrena pieteta. Dr. Janez Stanovnik je oče svojih otrok, ki so prišli na pogreb, da se poslovijo od svojega očeta, ne pa od »očeta naroda«. Z lažnim povzdigovanjem pokojnega v »državnika« in »očeta naroda« je glavni govorec v resnici hotel povzdigovati samega sebe v »velikega vodjo« naroda, kar si najbrž o sebi domišlja ter izza kulis kroji narodovo usodo.    

Dne 9. maja 2020 se bodo na Trgu narodnih herojev v Ljubljani zbrale: »veliki vodja« -glavni pogrebni govorec in vse uboge na duhu sirote, ki častijo zgodovinske izmišljotine, da veličastno odkrijejo spomenik Dr. Janezu Stanovniku in končno pridejo do svojega »očeta naroda«.

Vsi ostali Slovenke in Slovenci pa nismo sirote in ne potrebujemo spomenika »judeža naroda« na Trgu komunističnih aparatičkov, saj nam je naš »oče ali matičar«  Primož Trubar že pred več kot 500 leti iz Strasbourga zaklical »Lubi Slovenci!«. Tam je v cerkvi tudi prvič izklesano ime našega naroda med ostalimi evropskimi narodi. Tja smo se po dolgih stoletjih tudi vrnili, kot ponosna, svobodna, neodvisna, demokratična država Slovenskega naroda. Kaj je imel Dr. Janez Stanovnik s tem? Morda bomo izvedeli čez 500 let, morda pa tudi ne. Morda pa bo to ostala skrivnost doktorice zgodovine Rosvite Pesek in njenega mentorja.

Dr. Janez Suša                                                                                   Koper, 29.04.2020

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam. 

Zadnje novice

Sorodne vsebine