Piše: Lucija Kavčič
Urša Cankar Soares, koordinatorica Pohoda za življenje, je poudarila, da je nerojeni otrok človek od spočetja naprej, da v Sloveniji zaradi splava še vedno umre okoli deset otrok dnevno in da zato v šolah manjka ena petina otrok. Letos vabi na tri Pohode za življenje, ki bodo ta mesec v Kopru in Mariboru, oktobra pa v Ljubljani.
Urša Cankar Soares (1984) je koordinatorica slovenskih Pohodov za življenje, ki si že precej let prizadeva za zaščito življenj nerojenih otrok. Po poklicu je diplomirana vzgojiteljica in pedagoginja montessori, po desetih letih dela je pustila službo, da je lahko doma s svojimi otroki, Z možem imata štiri otoke, stare sedem, šest in tri leta ter štiri mesece. Njena poklicanost k služenju najbolj nemočnim in pomoči potrebnim v naši družbi, nerojenim otrokom in njihovim staršem v stiski, se je rodila sredi dveh porodniških.
Kakšen bo program letošnjih Pohodov za življenje? Napovedali ste posebnega gosta; lahko poveste kaj več o njem?
Kot že vsa ta leta bomo tudi letos na Pohodu za življenje pripravili raznolik in zanimiv program, saj se nam obeta novost: letos nas v Ljubljani obiščejo posebni gostje iz Brazilije: Antonio Melo in njegovi posvojeni otroci. Antonio Melo je posvojil več kot štirideset zdaj že odraslih otrok, ki so bili žrtve splava. Hvala Bogu so preživeli, vendar nosijo različne posledice in so obraz te »izbire«, ki jo nekateri tako radi opevajo. To so ljudje, ki jim je bilo življenje skoraj vzeto in zaradi tega ne morejo opravljati poklicev in ne morejo imeti družin, so pa vseeno znamenje veselja. Veselimo se tudi pričevanj nekaterih od njih.
Pohod za življenje letos prvič organizirate tudi v Kopru. Zakaj ste se odločili za še eno lokacijo? Ali pričakujete kakšne odzive, veliko ljudi na pohodu?
Tako je, letos vas z veseljem vabimo kar na tri Pohode za življenje, in sicer v nedeljo, 22. septembra, v Koper, v soboto, 28. septembra, v Maribor in v soboto, 5. oktobra, v Ljubljano. Novega pohoda, ki bo letos prvič v Kopru – se zelo veselimo! Radi bi namreč premrežili vso Slovenijo s sporočili za življenje; zdi se nam zelo pomembno, da gremo na lokalno raven, da tam dobimo lokalno ekipo, ki potem nagovori svoje znance v svojih župnijah, svoje domače, svoje prijatelje. Skratka, tako se je laže približati ljudem.
Lokalno publiko želimo nagovoriti lokalno tudi zato, da bi jih lahko prek lokalnega pohoda povabili tudi na vseslovenski pohod v Ljubljano, kjer si želimo res čim več ljudi, da bo vsa Slovenija lahko videla, da smo za življenje ter da obstajajo upanje in druge možnosti, kot je smrt nerojenega otroka. Vseh treh pohodov se zelo veselimo in prav vsak od njih nekaj posebnega. Mislim, da nikomur ne bo žal, če bo prišel. Res vse vabim, da se udeležite vsaj dveh pohodov: tistega, ki vam je bližje, in ljubljanskega. To zahteva nekaj truda, vendar je to res lepo pričevanje za življenje. Mislim, da bomo vsi zadovoljni, če bomo lahko nekaj tako lepega naredili za druge in za naše otroke. Pravzaprav je udeležba na pohodu v prvi vrsti zgled in dota najprej našim lastnim otrokom, ki bodo videli naše pričevanje za življenje in tako razumeli vse, kar mislimo in podpiramo.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
