Piše: G. B.
V prvi polovici letošnjega maja leto so na območju Šaleške doline zabeležili zelo žalosten in tragičen dogodek. Osnovnošolka Viktorija, rojena leta 2011, je storila samomor, ker ni več našla izhoda iz položaja, ko je bila v šolskem okolju izpostavljena neznosnemu nadlegovanju, izsiljevanju, posmehovanju, zasmehovanju in drugim oblikam nasilja.
Ob tem se govori, kot so pisali na spletni strani Slovenskih novic, da je oče tragično umrle deklice tik pred prazniki prišel razjarjen na šolo in hotel urediti stvari, a očitno ni zaleglo. Prišlo je do najbolj črnega scenarija. Vse skupaj se dogaja na šoli, kjer so že v preteklosti imeli veliko težav. Vendar nihče ni ukrepal, na omenjeni osnovni šoli pa ob smrti učenke pretakajo krokodilje solze.
Golob priznal težave, a vendarle …
Samo mesec dni po tem tragičnem dogodku pa je počilo na OŠ Velika Dólina v občini Brežice. Do ukrepanja s strani šole ni prišlo, saj sta žrtev in storilec še vedno v istem razredu. Govori se, da se je družina napadenega že odselila iz kraja, ker naj bi jim grozili, pa tudi o tem, da je kraj že sam po sebi predvsem v zadnjem času močno teroriziran s strani tam živečih Romov, zato obstaja možnost, da pride do podobnega scenarija kot pred skoraj dvema desetletjema v Ambrusu.
Da je Slovenija vse bolj neučinkovita pri preprečevanju medvrstniškega nasilja, je danes pri odgovorih na poslanska vprašanja priznal celo premier Robert Golob. S spremembo zakonodaje bi morali tudi redefinirati vlogo staršev in zaposlenih v šolskem sistemu, je dejal. Vendar pa se ni mogel izogniti moralistični opazki, naj problematike medvrstniškega nasilja ne mešamo z vprašanji romske manjšine.
Poslanka Iva Dimic (NSi) je v poslanskem vprašanju Golobu spomnila na nedavni primer medvrstniškega nasilja na brežiški osnovni šoli in opozorila, da so že maja lani seji parlamentarnih odborov vlado pozvali k ukrepanju. “Vedno znova nas pretresajo poročila o podobnih dogodkih, vendar kakšnih konkretnih rešitev še vedno nismo slišali ne videli,” je bila kritična.
Golob je pritrdil, da je problematika medvrstniškega nasilja “izjemno resna”. “Ta problem, ki se je iz Združenih držav Amerike prelil v Evropo, bo žal najverjetneje postajal vedno večji, zato klasični normalni odzivi ministrstev, najverjetneje tudi policije, na način, kot smo jim bili priča do sedaj, verjetno ne bodo zadoščali,” je ocenil. Pojasnil je, da je ministra za vzgojo in izobraževanje danes ponovno pozval, da mu poroča o izvedenih aktivnostih od omenjene seje odborov, in da pripravi načrt, s katerimi ukrepi se bodo skupaj s policijo lotili te problematike. “Sam ne ocenjujem, da so bili do sedaj predstavljeni ukrepi zadostni,” je dejal. Po njegovem prepričanju bodo morali s spremembo zakonodaje redefinirati vlogo staršev in delavcev v šolskem sistemu, slednje tudi opolnomočiti, da bodo lahko to vprašanje ustrezno naslovili. Obenem pa ne verjame, da se da temu družbenemu fenomenu v celoti izogniti.
Varnostniki v šolah že od časov “Gabrove šole” dalje
No, Golob je ob tem “pozabil” izpostaviti odgovornost svojega ministra za vzgojo in izobraževanje, ki ima v rokah škarje in platno, kar se tiče ukrepanja. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda ter generalni direktor policije Senad Jušić so sicer nedavno podpisali dogovor o protokolu v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah. No, lepa tolažba, glede na to, da so varnostnike v osnovnih šolah začeli uvajati že v 90-ih letih, kmalu po tistem, ko je šolsko politiko v roke prevzel minister Slavko Gaber.
Ob problematiki medvrstniškega nasilja pa je Golob izpostavil tudi vprašanja romske manjšine, pri čemer pa je pozval, da se teh vprašanj ne meša, čeprav včasih pride do prepleta. Vprašanja romske manjšine po njegovih besedah namreč zahtevajo posebno obravnavo. “Ni enostavnih rešitev,” je dejal in dodal, da bo treba pripraviti poseben akcijski načrt, kako se soočati s tem. Tretje vprašanje pa je po njegovem to, ali je slovenska policija ustrezno organizirana in pripravljena na soočanje s tem fenomenom medvrstniškega nasilja. Premier verjame, da bo lahko tudi omenjeni dogodek v Brežicah služil temu, da bodo spremembe učinkovite in da bo v prihodnje obvladovanje tega pojava nekoliko bolj učinkovito. “Danes pa žal moram tudi sam deliti mnenje, da nismo prav posebej učinkoviti pri obvladovanju tega vprašanja,” je dodal.
Na vprašanje Dimičeve, ali bo prevzel odgovornost, ker vlada v letu dni ni pripravila zakonodajnih rešitev, pri čemer pa sta nasilje in nestrpnost v šolah intenzivnejša, je odgovoril, da je treba najti učinkovit odgovor. “Učinkovit odgovor ni v tem, da se sprašujemo o politični odgovornosti, učinkovit odgovor je v tem, kako bomo naslovili vprašanje nasilja med vrstniki,” meni. Ob tem je vse institucije, tudi vladne in policijo, ponovno pozval, da se medvrstniškega nasilja lotijo z vso resnostjo.
Grgurevičeva bi pristrigla peruti opozicijskim poslancem
Junijska redna seja DZ se je začela s poslanskimi vprašanji, pred tem pa so v opoziciji vnovič opozorili, da se vlada oziroma ministrstva pri odgovorih na nekatera poslanska vprašanja ne držijo predpisanih rokov. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je tako predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič prosila, naj vlado opozori na določilo poslovnika, po katerem bi morala vlada na vsako poslansko vprašanje odgovoriti v roku 30 dni. Klakočar Zupančič je vlado in ministre pozvala, da se, če je le mogoče, držijo tega roka, sicer pa sporočijo, zakaj ne morejo odgovoriti na poslansko vprašanje. “Mislim, da je to izraz spoštovanja do državnega zbora,” je poudarila.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič pa je dejala, da veliko število postavljenih poslanskih vprašanj obremenjuje delo vlade.
