Vzeli so pod lupo si konjiča,
konja šarca z znane nam kmetije,
koža konjska stvar je komisije,
koža, po kateri konj se driča.
Grizle so konjiča muhe neke,
bolhe so se v kožo mu zajedle,
mu na glavo nonšalantno sedle,
videl šarec da ni več prepreke.
Vse lahko počne konjič zbezljani,
pa, saj veste, konji podivjajo
ko na sebi muh dovolj imajo,
nese jih na vse strani, postrani.
Vzeli so pod lupo ga računsko,
bolh in muh se izračun preverja,
a medtem konjič zbezljano dirja,
pravijo o tem, da je vrhunsko.
Pač vrhunsko, dokler stvar še nese,
dokler bolhe se še da krotiti,
konja pa docela umiriti
ni mogoče več, to dobro ve se.
Slej ko prej konjiček naš se ujame,
to vedo računarji seveda,
bolham več naivnež ne naseda,
šarca konjederec slednjič vzame.
