Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Moderna doba je mrtva. Nujen je prehod v novo dobo, če ne želimo, da se bodo njene številne krize še stopnjevale. V prejšnjem članku sem nakazal, zakaj to ni mogoče izpeljati po politični poti, od politikov tega ne moremo pričakovati, odgovornost nosijo druge intelektualne elite (misleci, umetniki, pisatelji…).
Na kakšni filozofiji, znanjih itd. naj bi začeli? Tudi moderna je (v renesansi) začela na nekih revolucionarno novih idejah, in tako mora tudi »nova doba«, nadaljevanje po stari poti pomeni le še nadaljnje kopičenje težav. Jezus pove, da njegovo Sporočilo (knjige RŽVB) vsebujejo tudi znanje za novo dobo, ki je večje od vsakega drugega znanja in ob srečanju s katerim bo znanost moderne propadla. Že to kaže na dejstvo, da gre za neko bistveno drugačno znanje. V tem prispevku nameravam s pomočjo teh (razodetih) resnic osvetliti fenomen videnj, kajti ona bodo v novi dobi postala ključna za nov način odločanja, ta nov način pa je bistven za izstop človeka iz sistema, ki naravo in družbo vodi v propad.
Izstop iz sistema
Novoveška civilizacija poleg nekih znanj deluje tudi na določenih (ekonomskih in političnih) sistemih, sistemi so sicer potrebni, nujni, in zahodnemu človeku je vse to omogočilo blaginjo, a marsikaj onemogočajo in za sabo puščajo tudi številne negativne posledice. Njih sem se dotaknil v prejšnjem članku, gre za propadanje narave in družbe. Danes je že veliko govora o krizi okolja, manj pa o negativnih učinkih na družbo. Človek pa je tudi sistemsko pogojeno bitje, ne more živeti brez struktur, ali je mogoče iz tega sistema izstopiti oziroma ne sodelovati pri ustvarjanju kriz? Mogoče je izstopiti, a treba se je zavestno upirati silnicam, ki jih generira sistem, in sicer tako, da radikalno spremenimo način delovanja znotraj sistema, to pa zahteva bistveno drugačen način odločanja, o tem sem pisal v prejšnjem članku. Človek, ki bo sposoben novega načina odločanja, bo sicer na zunaj živel enako, podobno kot drugi, ogromne razlike pa bodo na področju notranjosti, duše. Ta nov način delovanja, ki pomeni izstop iz sistema, zahteva premagovanje racionalizma in materializma, ki ju generira sistem te civilizacije. Racionalizma zato, ker je pri tem treba sprejemati, kar prihaja od Duha, materializma zato, ker ta pot zahteva odpoved. Človek moderne, okužen z racionalizmom, pri odločanju uporablja racionalistično spoznavno strukturo, kar je zmotno, znanje za pravilno odločanje se skriva v spoznavni stavbi vere, in k temu znanju spada tudi znanje o videnjih, kajti odločati se bo treba s pomočjo Duha, videnja pa so nekaj, kar prihaja od Duha. Pri odločanju potrebujemo resnico o dogodkih sveta, to pa lahko vidimo edino skoznje.
Znanje o videnjih
Sanje in (nočna) videnja: sodobni človek dela pri njihovem preučevanju podobno napako kot glede odločanja. Pojasniti jih hoče z racionalistično spoznavno strukturo, jih razum-eti na »znanstven« način, vendar pa je ta pot (ta način mišljenja) napačna, je slepa ulica. Podobno kot pri znanju za odločanje se znanje (znanost) o njih skriva v spoznavni stavbi krščanstva, knjige RŽVB vsebujejo tudi velike resnice o njih, in tu jih bom skušal na kratko predstaviti, odgovoriti na vprašanja, ki si jih glede tega fenomena ljudje že dolgo zastavljajo: zakaj jih sploh imamo (lucidne sanje, videnja v sanjah), kaj nam hočejo sporočiti, kakšen pomen naj bi to imelo za naše življenje, zakaj so sanje takšne kot so, ali gre tu za nek jezik, kakšne so njegove zakonitosti… .
Znanje o videnjih, ki ga bom tu nakazal, se razvija z analizo resnic in stavkov iz knjig RŽVB, ki se nanašajo na to področje. Tu pa je treba najprej navesti odnos ljudi do tega v naši dobi – v pozni moderni, ki je (zaradi racionalizma) ravnodušna do vsega, kar prihaja od Duha, in kar se (tudi zaradi te kuge naše dobe) tudi v Cerkvi zavrača. A odnos do tega bo nujno treba (zaradi nove poti do resnice in novega načina odločanja) spremeniti, in Jezus to spremembo tudi napoveduje: »Prihaja čas, ko bo vsako videnje proglašeno za resnično. V moji Cerkvi ne bo praznih videnj in lažnih prerokb«.
Torej, do resnice o videnjih s pomočjo razodetih resnic.
Videnja in Beseda
Sanje in videnja v njih (lucidne sanje) imajo ljudje zato, ker obstaja Bog kot Beseda, se pravi, Bog ni nemi in mrtvi Bog, to je Bog, ki govori, in sicer ne le posredno, po Svetem pismu in Cerkvi, kot navadno Cerkev uči: »Jaz sem Beseda in Živi. Jaz sem Beseda in delujem v Duhu«. Bog kot Beseda deluje v Duhu, zato Bog, ko človeku govori, vedno govori po Duhu. In videnja imamo zato, in videnje nastane tako: »Videnje nastane, ko se moj Duh sreča s tvojim duhom«.
Sanje in videnja so način, kako Bog govori, so torej način prihoda Besede, in Bog govori človeku v srcu, Beseda torej prihaja v dušo. Sanje in videnja pa moramo imeti obenem za »današnja božja znamenja, ki jih Bog daje mnogim«. Z njimi se nam Bog razodeva: »Ali sem kdaj rekel, da se bom prenehal razodevati in dajati znamenja? Moja znamenja ne bodo nikoli prenehala«. In On se res »pojavlja in se razodeva v dušah«.
»Ob tebi stojim in ti dajem znamenja. Ravnaj se po njih«. Te besede povedo, da so nam le-ta dana za to, da bi se v življenju po njih ravnali, se torej odločali. Se odločali – glede česa? Vsekakor glede neke življenjske poti, to razkrijejo naslednji stavki iz knjig RŽVB: »Komur dajem svoje znamenje, tega želim razsvetliti s svojo milostjo. Vodil te bom, te razsvetljeval«. Bog nas na ta način hoče voditi! Po kakšni poti?
Iz stavka sledi, da ta znamenja (videnja) moramo imeti tudi za božje milosti (darove). Milost pa nam je podarjena za spoznanje božje volje: »Prejel si milosti, potrudi se spoznati Mojo voljo«. Jezus pove, da mora biti ta Volja celo »bistvo našega vsakodnevnega življenja«. Volja: kaj Bog želi, hoče – da naredimo zanj, kje in kako naj mu torej služimo, služimo pa Mu na poteh hoje za njim. Milosti so nam torej dane za spoznanje te poti, kar pa potrdijo tudi naslednje besede: »Sledi znamenjem moje krvi (Duha), ki jih puščam za sabo kot kažipote«. Videnja kot božja znamenja moramo torej imeti za kaži-pote, s katerimi nam Beseda kot Pot kaže pot hoje za Njo.
Videnja in božji načrti
V knjigah RŽVB piše, da Bog svojih načrtov ne skriva, jih razkriva, vedno pokaže takšne kot so. Načrte: za kaj? Za prihodnje dogodke sveta, Beseda (božji Logos) jih pozna, ker jih dela. In če so videnja božja znamenja, ki so kažipoti – ker nam kažejo pot hoje za Besedo, ki je Luč sveta, ki hodi pred človekom tako, da gre v njegovo prihodnost – tako, da mu kaže svoje načrte za to prihodnost, sledi, da nam Bog daje videnja zato, da nam skoznje kaže svoje načrte za prihodnje dogodke našega življenja, in konkretne dogodke lahko vidimo edino v videnjih!
Vse to potrjuje naslednji stavek: »Kažem ti svoje načrte, učim te hoditi po mojih stopinjah«. Se pravi, Bog nam, skozi videnja, kaže svoje načrte zato, da nas uči hoditi ta Njim. Kristusove stopinje: vsi dogodki sveta so sledovi (odtisi) Boga (Duha) v svetu, ker se VSE dogaja po božji volji, se pravi po njegovih načrtih in delovanju. Človek seveda ne more skozi vse dogodke, zato Jezus naroča: »Hodi po stopinjah, ki sem jih zaznamoval z znamenji svoje krvi«. Te stopinje so tisti dogodki, ki jih je Bog človeku vnaprej pokazal, po svojih znamenjih kot kažipotih, to so znamenja božje krvi, ker so znamenja njegovega Duha (božja kri je tu simbol Duha).
Videnja in Postava
»Brez videnja človek podivja, a kdor se drži Postave, ta je srečen«.
Za razumevanje tega stavka iz knjige RŽVB je treba navesti še naslednji stavek iz te knjige: »Blagor človeku, ki se drži Postave, ker bo občutil mojo Ljubezen, ki daje Mir«.
Iz prvega stavka sledi, da je Postava dana človeku po videnjih, videnja pa so človeku dana zaradi poti hoje za Kristusom, in Postava se res nanaša na to pot: »Ko spolnjuješ mojo Postavo, mi slediš«. Pri tej Postavi ne gre za deset zapovedi, vrezanih v kamen, gre za Postavo v duši: »Moj Prst (Duh!) zapisuje mojo Postavo v tvoje srce«.
Spolnjevati Postavo: hoditi skozi dogodke, ki jih Bog (Beseda) človeku vnaprej pokaže, v obliki svojih načrtov zanje, iz tega sledi, da je Postava iz božjih načrtov za življenje človeka. In človek, ki se tega drži, občuti Mir in Ljubezen, videnja to podarijo človeku, brez tega pa človek lahko podivja.
Videnja kot blagoslovi
Analizirati moramo še naslednji stavek: »Danes se celo verni posmehujejo tistim, ki sem jih Jaz blagoslovil in jim dajem videnja. Lahko rečem samo: doba brez vsake vere!« Iz tega stavka sledi, da moramo videnja imeti tudi za božje blagoslove, in da sprejemati videnja, verjeti vanje, in predvsem: se po njih v življenju ravnati, pomeni pokazati vero. Če naj jih uporabimo za spoznavanje poti hoje za Kristusom, pomeni, da imeti vero pomeni hoditi (ali vsaj hoteti hoditi) po tej poti. Če človek pokaže vero, pa Duh lahko deluje zanj, ga varuje, mu pomaga, zanj dela celo čudeže: »Pozabljaš, da bom Jaz deloval, vse bom naredil Jaz, ti Mi samo sledi«.
Če so videnja božje milosti in blagoslovi, pa zanje velja tudi: »Prosite za moje milosti, prosite za moje blagoslove, in dal vam jih bom!« Človeška molitev kliče te blagoslove.
Nočna videnja
Oglejmo si naslednji stavek iz knjige RŽVB: »Sanje in videnja so Moja današnja znamenja, ki jih dajem mnogim med vami«. Res: sanje ima vsak človek vsako noč (le da si jih večinoma ne zapomnimo). Danes ta fenomen mnogi raziskujejo in na to temo nastajajo razne teorije, a v njih ni resnice o tem: »Ne hodite pit vode človeških teorij, ki izvirajo iz racionalizma, raje okušajte vino mojega nauka«. Naša doba – doba kuge racionalizma vse hoče podrejati Razumu, a ta stavek pove, da to ni pot do resnice, tudi ne do resnice o videnjih, resnico o njih vsebuje Kristusov nauk, in to je tudi namen tega mojega pisanja: odgovoriti na vprašanja, ki se porajajo v zvezi z njimi, s pomočjo resnic Kristusovega nauka. Danes smo do vsega tega (kar prihaja od Duha) ravnodušni, a navedel bom še en stavek, ki osvetljuje njihov velik pomen: »Ponoči pridem k tebi, dvignem te k Sebi in ti dam videnje«.
Ta stavek razkriva stanja in situacije, v katerih Bog (najpogosteje) človeku daje ta znamenja: to je stanje spanja, sanjanja (danes se razne faze spanja tudi »znanstveno« raziskujejo), to stanje je res primerno za to, ker je prag zavesti znižan in telesna čutila ne zaposlujejo zavesti, takrat Duh lahko uporabi človekovega duha kot »instrument«, skozi katerega lahko deluje in govori. Ponoči: torej videnje v sanjah, to je skrivnost t.i. »lucidnih« (jasnovidnih) sanj.
»…pridem k tebi, dvignem te k Sebi…«. Te besede razkrivajo pomen in veličino tega stanja, to je stanje večje bližine Boga, Bog sam se človeku približa in njegovo dušo dvigne k Sebi (po Duhu – svojem Prstu), takrat je torej njegova duša »zgoraj«, je nekje »nad« vsem zemeljskim. Je onstran vsega tega. Metafizično stanje.
Videnja kot pot do resnice in pravilnega odločanja
Beseda, ki prihaja od Jahveja in od zgoraj ter v človeško srce, prihaja, da bi bila svetilka na naši poti – tako piše v knjigah RŽVB. In piše tudi, na kakšen način sveti ta Luč. Na dva načina: tako, da razkriva, kaj dogodki sveta v resnici so, in da človeku kaže (pravo) pot. Pot: tu gre za problematiko odločanja, usmerjanja v življenju. Pri njem pa igra poznavanje dogajanja sveta ključno vlogo. Zato je to dvoje: Beseda kot Resnica in Beseda kot Pot nekaj povezanega, soodvisnega. Človek sam, s svojimi močmi, ne more do resnice o stvareh, osebah…itd. sveta, sploh pa ne do resnice o prihodnjih dogodkih sveta, iz tega sledi, da se sam tudi ne more v življenju pravilno usmerjati. Nujno potrebuje Besedo, s tem pa gotovost glede tega, z gotovostjo pa pridobi notranjo oporo in pravilno življenjsko usmeritev. Bog tudi želi, da se človek opira na Besedo: »Zaupaj Mi in opri se Name. Ko se opiraš na Besedo, se opiraš na Modrost«.
Bog kot Beseda deluje v Duhu, zato so tudi videnja nekaj, kar prihaja od Duha. Pri videnjih gre torej za jezik Duha, in glede tega Jezus pove: »Izgubili ste čut za jezik mojega Duha«. To je še ena težava naše dobe, že tako je jezik Duha zahteven za učenje, pri njem gre za razodevanje božjih Misli in Poti, zato naroča: »Ne muči svoje duše, da bi popolnoma razumel moje Misli in Poti. Moje Misli in Poti NISO vaše misli in poti, pravim vam, da je razlika ogromna!« To resnico moramo imeti vedno pred očmi. Vendar, delno lahko stvari razumemo, zato imamo lahko resnico o dogodkih sveta in lahko najdemo pravo pot (hoje za Kristusom). In če tej resnici zaupamo, imamo v življenju neko gotovost in oporo, in imamo usmeritev.
Življenje v Besedi kot oblika »resničnega življenja v Bogu«
Tu bom spet navedel nekaj stavkov iz »Resničnega življenja v Bogu (RŽVB)«. Videnja so način prihoda Besede, Bog kot Beseda pa deluje v Duhu, zato jo vedno prinaša Duh – nosilec Modrosti: »Od mojega Duha boš prejel vse, kar ti imam povedati«. Zato je življenje duše v (nočno)videnjskem svetu njeno Življenje v Duhu in Besedi. Beseda pa je Bog in Bog je Presveto Srce, zato moramo to Življenje imeti tudi za obliko njenega Življenja v božjem Srcu. Iz te resnice pa sledi, da tudi na ta način (skozi videnja) spoznavamo Bogastvo Boga: »Črpaj iz mojega Srca, zajemaj iz njegovega brezmejnega Bogastva!«
Kako izgleda to Bogastvo? To Življenje je sicer v mnogočem podobno našemu vsakodnevnemu življenju v materialnem svetu, vendar: v tem našem svetu se stvari stereotipno ponavljajo, medtem ko se v videnjskem svetu ne, tam »onstran« so le-te vedno presenetljivo nove, mnogo bolj nenavadne, in tu se bogastvu oblik in prizorov ne postavljajo meje. Tam so možna doživetja, ki v snovnem svetu nikakor niso možna. Se pravi, tudi če večine sanj nikoli ne bomo razumeli, se je vredno potruditi in si jih skušati zapomniti, kajti one lahko izredno obogatijo naše življenje.
V zvezi s tem je potrebno analizirati še naslednji stavek: »Če bo moja Beseda postala vaš dom, boste spoznali resnico.«
Ta stavek potrjuje, da Beseda (ki prihaja neposredno od Boga in v našo dušo) res lahko postane dom duše. Pravzaprav mora postati njen dom, da bi spoznali resnico. Resnico: o čem? To pojasni naslednji stavek: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu«. Ta stavek pojasni, zakaj imamo (nočna) videnja, lucidne sanje, in na kaj se nanaša njihova vsebina: Duh razodeva človeku resnico o dogodkih sveta. Vendar, sporočila sanj ni lahko razumeti (ker je razlika med našimi mislimi in Mislimi Boga ogromna), laže pa to resnico spoznamo, če »Beseda postane naš dom«, se pravi, če v teh Mislih redno (vsakodnevno) živimo, s tem doživljamo ponavljajoče se (podobne) sanje o nekem problemu in dogajanju, iz česar človek potem lahko sestavi »mozaik« – celovito sliko.
Torej, videnja so pot do resnice o dogajanju sveta, a tudi pot do jezika, ki je edini dovolj močan, da lahko opisuje dogajanje sveta – do jezika Duha. Sodobni človek namreč ne živi samo v zmoti, da lahko s pametjo in njenimi dosežki spozna to resnico, predstavlja si, da lahko s svojim jezikom to resnico tudi izraža oz. posreduje drugim, sploh če k temu doda še razne jezike, ki sta jih omogočila znanost in tehnika (jezik enačb in formul, fotografije in filma…).
Vračanje izgubljene metafizike
Zaradi svojih empiričnih znanosti, ki priznavajo samo »izkustveno dokazljivo«, je človek Zahoda postopno izgubil vso metafiziko (vero v obstoj Boga, duše…), z vsemi slabimi posledicami, ki iz tega sledijo (izguba smisla in etičnih temeljev). In izgleda, da mu Cerkev, ki naj bi to dajala, tega ne more povrniti, prav tako ga ne prepriča več arhaična govorica Svetega pisma. V knjigi RŽVB piše: »Stari kvas je izgubil svojo moč«. Ovira do tega prepričanja ni le nek način mišljenja, ki prežema njegove možgane in je značilen za znanost, kriva je tudi tehnika, ki je povzročila veliko inflacijo besede. Sodobni človek zato bolj kot pridiganje potrebuje prakso, izkustvo. Takšna izkustva, ki človeka vsak dan znova opominjajo na obstoj Boga in duše, pa so ravno videnja, nočna videnja, kajti le-ta ima lahko vsak človek vsako noč. V zvezi s tem bom navedel še dva stavka iz knjige RŽVB: »Moja priča je Duh preroštva«. »Duh vam bo oznanjal prihodnje reči«, napove Jezus že v evangeliju, Duh s tem pričuje o obstoju Boga, kajti le On pozna prihodnost. In še: »Napovedujem stvari, preden se zgodijo, da boste verjeli, ko se zgodijo, da Jaz sem, ki sem.« Jaz sem, ki sem: nisem pogojen s časom. Večna sedanjost. Pomeni tudi, da je nočno-videnjsko stanje stanje človeka zunaj kletke časa.
