Piše: C. R.
Franc Bogovič, agronom in sadjar, je že drugi mandat poslanec SLS v Evropskem parlamentu, v katerem deluje v okviru Evropske ljudske stranke.
V tem mandatu se je največ posvečal kmetijstvu in prehranski varnosti, razvoju podeželja, industriji ter energetski varnosti Slovenije in Evrope.
Gospod Bogovič, kako ste zadovoljni z opravljenim delom v 5-letnem mandatu poslanca v Evropskem parlamentu?
Tokratni mandat Evropskega parlamenta so zaznamovale velike krize. Najprej pandemija covida-19, zatem vojna v Ukrajini in posledično energetska kriza, ki bi jo zaradi nerazumnih ukrepov zelene podnebne ideologije, zapakirane v t. i. Zeleni dogovor EU, lahko grozila še prehranska.
Vesel sem, da mi je v tesnem sodelovanju s kmeti, kmetijskimi organizacijami na eni strani in v sodelovanju še z nekaterimi zdravorazumskimi poslanci prek Odbora EP za kmetijstvo in razvoj podeželja ter širše uspelo preprečiti kar nekaj neumnosti, ki bi v kot stisnile kmete in ogrozile prehransko varnost, kot je bila npr. uredba o pesticidih (t. i. Uredba SUR), ki bi v Sloveniji prepovedala uporabo pesticidov na 41 odstotkih kmetijskih površin. Drugi dosežek, ki mi je uspel, je, da je moje poročilo o malih modularnih reaktorjih oz. poročilo o jedrski energiji, ki sem ga pripravil in vložil v parlamentarni postopek na svojo pobudo, prejelo kar dvetretjinsko podporo evropskih poslancev, kar je zgodovinski dosežek glede podpore jedrski energiji na bruseljskem parketu. Do tedaj je namreč jedrska energija v Bruslju veljala za tabu.
Jedrska energija je tudi po moji zaslugi postala zelena energija, enakovredna vodni, sončni in vetrni, kar je zlasti v času globalnih izzivov izjemno pomembno za zagotovitev samooskrbe z nizkooglijično električno energijo. Podaljšanje življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn, graditev novih velikih, pospešitev razvoja in graditev malih modularnih reaktorjev (SMR) so viri jedrske energije, ki bodo v kombinaciji z obnovljivimi viri prihodnja mešanica energetskih virov − tudi v Sloveniji.
Zelo ste bili dejavni na področju kmetijske politike. Kaj so bili glavni poudarki?
Skupna kmetijska politika (SKP) je ena prvih politik, ki jo je EU sprejela, da bi odpravila lakoto po 2. svetovni vojni. Kasneje sta bila dodana še razvoj podeželja in varovanje okolja.
Vendar je žal po evropskih volitvah leta 2019 in valu protestov podnebnih aktivistov na čelu z Greto Thunberg Evropska komisija zeleno ideologijo preveč vpletla v strategijo Od vil do vilic kot svoje »podnebne ukrepe«, ki so bili med drugim velikokrat uperjeni proti kmetom, ki jih duši tudi preveč birokracije in pritisk uvožene hrane iz tretjih držav zunaj EU, ki ni pridelana po tako visokih standardih, kot jo pridelujejo evropski kmetje.
Kot trden zagovornik in predstavnik kmetov v Evropskem parlamentu in sam kmet sem bil kritičen, da je bilo v tem mandatu velikokrat očitano, da so krave najhujši onesnaževalec ozračja s toplogrednimi plini, tradicionalni kmeti pa uničevalci narave in da je Evropska komisija kot tank poslancem vsiljevala škodljive ukrepe, velikokrat na pamet in brez vsakršne študije oz. presoje vplivov teh ukrepov. Mnogokrat nas je bilo poslancev z zdravo kmečko pametjo premalo, da bi nam uspelo ustaviti vse norosti, zato ni bilo presenečenje, da so po evropskih ulicah potekali protesti jeznih kmetov, ki jih podpiram in bodo zagotovo zaznamovali tudi letošnje volitve.
Upam, da bo v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta več zdravorazumskih poslancev in zdrave kmečke pameti, predvsem pa, da se bo kmetijska politika sprejemala v dialogu s kmeti. Nič o kmetu brez kmeta!
Zakaj menite, da suverenost EU temelji na treh stebrih, in sicer na varnostni, energetski in prehranski politiki?
Za suverenost EU pa tudi Slovenije so zame ključne prav te tri varnosti: prehranska, energetska in vojaška. V Evropi smo te osnovne varnosti jemali kot samoumevne. Kriza v času epidemije covida-19 in vojna v Ukrajini sta nas streznili, zato je danes povsem jasno, da moramo več vlagati v obrambo, poenotiti oborožitvene sisteme, izdelati več orožja v Evropi in okrepiti evropsko krilo znotraj Nata, ki nam zagotavlja kolektivno varnost. Zmanjšati moramo energetsko odvisnost, uporabiti vse nizkoogljične vire, od lesne biomase do jedrske energije, in preprečiti energetsko revščino pri ljudeh ter evropski industriji omogočiti konkurenčnost. Pomembno je, da povečamo samooskrbo z zdravo hrano in se ne zadovoljimo s tem, da nam iz daljnih krajev pripeljejo na trgovske police hrano nižjih standardov, kot se sicer zahteva od evropskih kmetov.
Kakšna bi morala biti prihodnja sestava Evropskega parlamenta in Evropske komisije?
Evropska unija ni problem, še vedno je rešitev, ki nam vsem v EU omogoča boljše življenje. Da bo ostalo tako in da bomo lahko kakšne nespametne ideje v EU tudi v prihodnje preprečili in ustvarjali bolj življenjske ter pametnejše, upam, da nas bo v prihodnji sestavi Evropskega parlamenta še več zdravorazumskih poslancev in zdrave kmečke pameti, saj se bodo le tako lahko sprejemale najboljše rešitve za Evropo, Slovenijo in Posavje.
Franc Bogovič: “Spoštovanim bralkam in bralcem revije Demokracija želim, da s ponosom proslavimo 20. obletnico vstopa Slovenije v EU!”
Naročnik prispevka: Politična skupina Evropske ljudske stranke (ELS/EPP Group)
