5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Hotel in restavracija Pri Belokranjcu ponuja pristno slovensko izkušnjo

 

 

Piše: Andraž Grad

 

Hotel in restavracija Pri Belokranjcu sta v dolenjski prestolnici Novo mesto na odlični lokaciji, saj sta od starega mestnega jedra oddaljena le deset minut hoje. Priljubljena sta tako med turisti kot med poslovneži.

 

Začetki hotela segajo v leto 1987, ko je družina sedanjega direktorja Aljoše Vrbetiča kupila stavbo, ki je bila gostilna že od leta 1898. Po drugi svetovni vojni je bila deloma nacionalizirana in razdeljena v sobe za delavce iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Potem ko je oče sedanjega direktorja kupil stavbo, so jo obnovili v popolnoma istem slogu, kakršna je bila v času prvotne gostilne. Danes so v središču samega podjetja hotel in nastanitve. Na področju gostinstva je ostala klasična ponudba, kar pomeni dobro tradicionalno slovensko hrano in pijačo. Pri vinih je seveda poudarek na belokranjskih vinih tradicionalnega porekla. »Ohranjamo slovensko linijo ponudbe, kar pove že naše ime,« nam je ob obisku restavracije dejal direktor Aljoša Vrbetič.

 

Najprej gostilna, pozneje tudi hotel …

 

Družina Vrbetič je dobrih deset let vodila uspešno gostilno, dokler niso leta 2000 dokupili še zemljišče poleg poslopja in dogradili prenočitveni objekt. Tako se je gostilna preoblikovala v hotel in restavracijo. Kasneje se je hotel razširil tudi v Metliko, kjer je bila zgrajena depandansa hotela, v kateri je še deset nastanitvenih enot v slogu »bed and breakfast«. Leta 2015 je prišlo do nove širitve, ko je bil dograjen tudi prostor na avtodome z apartmaji pri gradu Grm, prav tako v Novem mestu, nedaleč od glavnega hotela. Danes turistični objekt Pri Belokranjcu vključuje restavracijo, hotel, depandanso, apartmaje in prostor za avtodome.

 

Direktor Vrbetič: »Zadržali smo tradicionalno ponudbo, kar se nam zelo obrestuje.«

 

Navzoči tudi na novomeški tržnici z domačimi dobrotami

 

Prav tako se je podjetje zaradi nekaterih težav v gostinstvu razširilo tudi na tržnico. Tako so na novomeški tržnici zdaj eden od večjih ponudnikov, s tem ko so naredili konzorcij, kar pomeni, da so povezali vse lokalne kmete, ki dobavljajo svoje izdelke restavraciji, ter jim ponudili podporo pri njihovih proizvodih in potrebnih dokumentih. To so vse kmetije sprejele, tako da dostavljajo podjetju na tržnico ob petkih zjutraj svoje produkte, za prodajo in vso drugo logistiko pa so poskrbeli pri podjetju. Iste izdelke imajo Pri Belokranjcu tudi v svoji restavraciji. Hkrati so ponudbo še razširili, tako da pečejo potice, šarklje, piškote in različne vrste kruha, ki jih od lanskega leta prav tako prodajajo na tržnici. Vse dobrote pa so lokalnega značaja.

 

V prijetni restavraciji lahko okusite raznovrstne dobrote tradicionalne slovenske kuhinje.

 

Sami izobražujejo svoj kader

 

»Velik problem v gostinstvu je pomanjkanje kadra,« nam je v pogovoru dejal Aljoša Vrbetič in pojasnil, kako so oni rešili to težavo. Podjetje je namreč že pred leti začelo s svojim izobraževalnim sistemom; ima mentorje za strežbo, za kuhinjo in za gostinjsko poslovanje. Sami torej izobražujejo svoj kader, čeprav gre za majhno podjetje. Vsak novi zaposleni gre skozi proces izobraževanja, kjer se pokaže, za kakšno delo je najbolj primeren. »Danes tako pri nas po izobrazbi kuharica dela kot receptorka, ker je bila preprosto na tem delovnem mestu uspešnejša kot v kuhinji. Zato s kadrom načeloma nimamo težav.« V Novem mestu je sicer tudi gostinska šola, ki pa je bo Vrbetičevih besedah »popolna katastrofa in bi jo bilo treba zapreti že pred časom«. Poudaril je, da z njimi ne sodelujejo, ker bi bilo preveč birokracije in praktično nobenega spremljanja gospodarskih potreb. Na začetku so sicer sodelovali, vendar so se kasneje v podjetju odločili za izobraževanje lastnega kadra, ki je sicer naporno, je pa obrodilo sadove.

 

Hotel, ki stoji poleg restavracije, za začetek dneva ponuja bogat zajtrk.

 

Obiskovalci tako turisti kot poslovneži in športniki

 

Direktor Vrbetič nam je razložil, da imajo največ obiskovalcev iz tujine. »Smo prehodni hotel, kar pomeni, da če v turistični sezoni Hrvaška dela dobro, delamo dobro tudi mi. Mislim, da tako deluje pol Slovenije.« Hotel je torej v sklopu turizma predvsem za goste, ki potujejo skozi Slovenijo in se pri nas ustavijo za kakšen dan. Zato je med gosti veliko Švedov, Nemcev in drugih Zahodnoevropejcev. Zunaj turistične sezone pa so v hotelu predvsem poslovneži. Pri tem se pa se pojavlja težava, ker novomeški Revoz v zadnjih letih dela bolj slabo, kar se pozna v celotni regiji. V Novem mestu pa tudi več drugih podjetij, tako da se v hotelu nastani veliko ljudi, ki se mudijo v teh koncih zaradi poslovnih projektov. Poleg turistov in poslovnežev velja med obiskovalci omeniti tudi športnike in športne ekipe, saj se je v Novem mestu odprlo več športnih centrov. »Naši obiskovalci so pravzaprav kar pisana druščina,« dodaja Aljoša Vrbetič. Poleg tega so tu še gostje, ki pridejo v restavracijo na kosilo ali kakšen drug okusen domači obrok.

Pri Belokranjcu radi prespijo tako turisti kot tudi poslovneži in športniki.

 

V času epidemije so se obdržale le družinske gostilne

 

»Posledice epidemije čutimo še danes,« nam je zaupal direktor Vrbetič. Dodal je, da je bilo treba pomoč, ki so jo dobili takrat od države, sedaj vrniti, kar pomeni, da je šlo bolj za kredite kot za pomoč. Covid-19 je bil za gostinstvo velika katastrofa, v okolici na območju dveh kilometrov okoli restavracije in hotela Pri Belokranjcu se je zaprlo kar šest lokalov. Poleg omenjenega sta ostala le še dva, ki sta prav tako v družinski lasti, sta bolj tradicionalne narave in kot Pri Belokranjcu delujeta že več kot trideset let. Najeti lokali in picerije pa so propadli. »Komaj smo obstali. Uspelo pa nam je obdržati tudi vse osebje kljub epidemiji,« še pravi direktor. V veliki meri jih je rešilo to, da so delali tudi na tržnici in tako prebrodili krizo. Opozoril pa je, da tudi danes mnogi lokali zapirajo vrata, kar se še vedno čutijo posledice covidne krize.

 

Le nekaj minut vožnje od hotela imajo tudi prostor za avtodome.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine