Kitajska se pripravlja na vojno: Xi Jinping pozval generale, naj si “drznejo iti v boj”

Piše: Domen Mezeg (Nova24TV.si)

Kitajski predsednik Xi Jinping trdi, da Kitajsko pripravlja na vojno, kar bi svet moral vzeti resno. Marca, na letnem zasedanju kitajskega parlamenta in njegovega najvišjega političnega svetovalnega organa, je Xi v štirih ločenih nagovorih govoril o pomenu pripravljenosti na vojno. Svojim generalom je celo dejal, da naj si “drznejo iti v boj”. 

Kitajski diktator Xi Jinping trdi, da Kitajsko pripravlja na vojno, kar je posebej poudaril na letnem zasedanju kitajskega parlamenta in njegovega najvišjega političnega svetovalnega telesa marca letos. V enem svojih nagovorov generalom je celo dejal, da naj si “drznejo iti v boj”. Kitajska vlada je sicer napovedala 7,2-odstotno povečanje kitajskega obrambnega proračuna, ki se je v zadnjem desetletju podvojil, ter načrte, da bi država postala manj odvisna od uvoza tujega žita. V zadnjih mesecih pa so bili sprejeti tudi novi zakoni, ki se nanašajo na samo vojaško pripravljenost Kitajske. Prav tako so se pojavila nova protiletalska zaklonišča na celinski strani Tajvanske ožine. Ustanovljeni so bili novi uradi za “nacionalno obrambno mobilizacijo” po vsej državi. Zaenkrat je sicer še prezgodaj sugerirati, kaj natanko razvoj dogodkov pomeni, konflikt pa še ni gotov ali neizbežen, poroča Foreign Affairs.

Vendar pa ni mogoče spregledati dejstva, da se je v Pekingu nekaj dejansko spremenilo, česar oblikovalci politik in poslovni voditelji po svetu ne morejo prezreti. Če Xi pravi, da se pripravlja na vojno, bi bilo neumno, da mu ne bi verjeli na besedo. Prvi znak se je pojavil 1. marca na letošnji seji Državnega ljudskega kongresa in Kitajske ljudske politične posvetovalne konference, znani kot “dve seji”. Takrat je najboljša revija za teoretična vprašanja Kitajske komunistične partije objavila esej z naslovom “Pod miselnim vodstvom Xi Jinpinga o krepitvi vojske bomo zmagovito napredovali.” Esej naj bi napisal avtor “Jun Zheng”, kar je homonim za “vojaško vlado”. Verjetno se nanaša na najvišji vojaški organ Kitajske, Centralno vojaško komisijo. V prispevku se pojavlja trditev, da je potrebno “posodobitev nacionalne obrambe in vojske pospešiti”.

Esej je obenem pozval, da je potrebno okrepiti vojaško-civilno fuzijo. Gre za Xi-jevo politiko, ki od zasebnih podjetij in civilnih ustanov zahteva da služijo prizadevanjem kitajske vojaške modernizacije. Navezal se je tudi na Xi-jev govor oktobra 2022, ki ga je namenil kitajskim vojaškim voditeljem, ko je malce prikrito udaril po ZDA, da je potrebno spričo vojn, ki jim bodo morda vsiljene, s sovražniki govoriti v jeziku, ki ga razumejo, ter uporabiti zmago za dosego miru in spoštovanja. V novi dobi, po njegovem, vztraja pri uporabi sile za ustavitev spopadov. Prepričan je, da je njihova vojska znana po tem, da je dobra, da je dobra v boju, in da ima močnega borbenega duha. Ob tem je spomnil na kitajske uspehe v korejski vojni proti ameriški vojski. Že pred objavo eseja so se pojavljali signali, da bi kitajski voditelji lahko načrtovali morebiten konflikt.

Priključitev Tajvana in gospodarska samozadostnost sta ključni prioriteti
Decembra je Peking razglasil nov zakon, ki bo Ljudski osvobodilni vojski omogočil, da lažje aktivira svoje rezervne sile in institucionalizira sistem za dopolnjevanje bojnih enot v primeru vojne. Ob tem pa ne gre spregledati, da se je Xi verjetno nekaj le naučil iz vojaških neuspehov Vladimirja Putina v Ukrajini. Oblast je februarja sprejela tudi druge zakone, ki so ključni za področje vojske in obrambe, tudi takšne za lažje kaznovanje posameznikov, ki nasprotujejo zasedbi Tajvana. Marca so ponekod na Kitajskem začeli preprečevati dostop do vladnih spletnih mest tujim IP naslovom, da bi tako preprečili sledenje kitajskim pripravam na vojno. Kitajska oblast načrtuje tudi črno listo vseh aktivistov in politikov, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Pojavljajo se celo predlogi, da bi takšne lahko doletel atentat. Zanimiv je tudi podatek o izdatkih za obrambo.

Peking je trdil, da je ta leto 2021 namenil 209 milijard dolarjev, vendar je Stockholmski inštitut za mednarodne mirovne raziskave navedel kot pravo številko 293,4 milijarde dolarjev. Celo uradni podatki pa presegajo vojaške izdatke vseh pacifiških pogodbenih zaveznikov – Združenih držav skupaj z Avstralijo, Japonsko, Filipini, Južno Korejo in Tajsko. Kitajska zagotovo potroši bistveno več, kot uradno navaja. Xi je v zadnjem času sicer javno izpostavil ZDA kot kitajskega nasprotnika in znova poudaril pomen združitve Tajvana s celinsko Kitajsko. ZDA in zaveznice je prav tako opisal kot poglavitni vzrok za aktualne kitajske težave. Očitno je, da se Peking pripravlja na obdobje, ko bodo konfrontacije bolj verjetne. Marca pa je v enem svojih nagovorov poudaril pomen kitajske samozadostnosti, pri inovacijah pa naj se Kitajska osredotoči na krepitev nacionalne obrambe.