Piše: Lea Kalc Furlanič
V pogovoru z mag. Markom Bitencem, dr. med., direktorjem Zdravstvenega zavoda Zdravje (ZZZdravje), spoznamo refluksno bolezen požiralnika. Kaj jo povzroča, kako jo diagnosticirajo in zdravijo ter kakšne posledice pušča.
Mag. Marko Bitenc, dr. med., torakalni kirurg, je diplomiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani, specializiral se je iz kirurgije. Vključen je bil v raziskovalne projekte raka želodca in pljuč v UKC Ljubljana. Vzporedno s specializacijo je magistriral s področja zdravljenja pljučnega raka. Od leta 1993 je delal kot torakalni kirurg na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo v UKC Ljubljana. V tem času je bil tudi asistent za predmet kirurgija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1993 je član ESTS (European society of Thoracic Surgery). Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Od leta 1996 je bil dvakrat izvoljen za predsednika Zdravniške zbornice Slovenije. V tem času je bil tudi član zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravje. Opravljal je tudi funkcije v tujini, bil podpredsednik CPME in predsednik EFMA/WHO. Od ustanovitve dalje je član Združenja torakalnih kirurgov Slovenije, kjer ta čas opravlja funkcijo predsednika. Od leta 2005 je zasebni zdravnik s področja torakalne kirurgije.
Demokracija: S čim se ukvarjate v vaši ustanovi?
Mag. Marko Bitenc: V naši ustanovi izvajamo ambulantno specialistiko in diagnostiko s praktično vseh področij medicine – od ambulante družinske medicine, pediatrije do endoskopij prebavil, UZ-preiskav, RTG-preiskav, in če hočete, psihiatrične ambulante. Sam se kot specialist torakalne kirurgije ukvarjam tudi z diagnostiko in zdravljenjem refluksne bolezni požiralnika (GERB), po domače z zdravljenjem zgage.
Demokracija: Kaj lahko bralcem pojasnite v zvezi z refluksom želodca? Kaj pravzaprav je to in zakaj pride do tega pojava?
Mag. Marko Bitenc: Pravilno se temu reče refluksna bolezen požiralnika. To bolezen povzroča preobilno, prekislo in prepogosto vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Obstajajo številni vzroki zanjo, najpogostejši pa je kila v predelu požiralnikove odprtine med preponama. Ko zaradi kile prehod med požiralnikom in želodcem ni več na anatomsko pravilnem mestu, protirefluksni mehanizem ne deluje in pride do pretiranega zatekanja želodčne vsebine navzgor proti želodcu. Ta vsebina je lahko zelo kisla, nevtralna ali alkalna. Sluznica požiralnika ni odporna na takšno draženje, posledično pride do vnetja sluznice, ki ga občutimo kot zgago, pekoč občutek za prsnico. Pri hujših oblikah bolezni takšno vračanje želodčne vsebine lahko sega do vratnega dela požiralnika, žrela in grla. Pride do vnetja sluznice žrela in grla, hripavosti ali ob zatekanju kapljic želodčne vsebine v dihalne poti celo do pljučnice.
Demokracija: Kako ga pacient zazna, kateri ljudje so bolj nagnjeni k refluksu in zakaj?
Mag. Marko Bitenc: Bolnik ga zazna kot zgago, občutek tujka v žrelu oziroma grlu, hripavost. K refluksu so nagnjeni ljudje s čezmerno telesno težo in tisti, katerih želodčna sluznica izloča preveč prekislih sokov.
Demokracija: Katere preiskave opravite, da ugotovite te težave?
Mag. Marko Bitenc: Na prvem mestu je natančen pogovor z bolnikom in pregled bolnika. Ob sumu na refluksno bolezen sledi endoskopski pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika. Ta nam omogoči natančen pregled sluznice zgornjih prebavil in ugotovitev anatomskih nepravilnosti. Ocenimo lahko peristaltiko požiralnika, tj. sposobnost požiralnika, da vsebino potiska proti želodcu. Ocenimo lahko kompetentnost t. i. spodnjega sfinktra požiralnika – ali prehod med požiralnikom in želodcem primerno tesni in se odpira le ob peristaltičnem valu. Ogledamo si prehod med želodcem in dvanajstnikom, saj je ovirano praznjenje želodca proti dvanajstniku lahko razlog za refluks. V primeru, da je vratar na meji med želodcem in dvanajstnikom stalno odprt, to lahko predstavlja razlog za zatekanje žolča iz dvanajstnika nazaj v želodec in potem iz želodca v požiralnik. Ob ugotovitvi refluksne bolezni požiralnika moramo to potrditi in opredeliti. Prva naslednja preiskava je manometrija požiralnika – objektivno merimo moč požiralnika, da potiska vsebino proti želodcu in kompetentnost spodnjega sfinktra požiralnika. Zmeraj sledi 24-urna pH-metrija požiralnika z impedanco. S preiskavo objektivno določimo, ali v resnici gre za patološki refluks in tudi za kakšne vrste refluks gre: kisli, alkalni oziroma nevtralni. Kolikor endoskopsko ugotovimo eno od vrst kile odprtine požiralnika med preponama, le-to natančneje določimo z RTG-preiskavo požiralnika in želodca s kontrastom. Po domače to pomeni, da bolnik popije »kredo«, s slikanjem v več fazah pa potem potovanje te »krede« od žrela do želodca ovekovečimo z RTG-slikanjem. Potem analiziramo izvide vseh preiskav, opredelimo refluks in predlagamo zdravljenje.
Demokracija: Kako v vaši ustanovi zdravite refluks? Je sploh ozdravljiv?
Mag. Marko Bitenc: V naši ustanovi gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB) zdravimo v skladu z veljavnimi smernicami dobre klinične prakse. Zdravljenje se loči na konservativno/medikamentozno, to pomeni z zdravili, in kirurško zdravljenje, kadar presodimo, da za to obstaja indikacija. Najprej vedno z zdravili, zaviralci protonske črpalke. Ti zmanjšujejo količino in kislost želodčnih sokov in tako zmanjšajo težave. Zmeraj predlagamo tudi ustrezne dietetske ukrepe. Spremljamo uspešnost zdravljenja z zdravili. Samo z zdravili ne odpravimo razlogov za patološki refluks, kadar jih odkrijemo, zaradi česar je bolnik »obsojen« na dolgotrajno jemanje zdravil. Na dolgi rok niso brez neželenih stranskih učinkov. Če po analizi rezultatov diagnostičnih preiskav ugotovimo, da bi se z operacijo dalo ozdraviti vzrok za GERB, bolniku predlagamo operacijo. In GERB je seveda v pomembnem odstotku ozdravljiva bolezen.
Demokracija: Gre za bolezen, težave sodobnega načina življenja? Če to drži, zakaj?
Mag. Marko Bitenc: Gre za bolezen, ki je, kadar je povezana s povečano telesno težo, tudi posledica nezdravega načina življenja. Lahko je tudi posledica telesnih obremenitev pri delu. Kila požiralnikovega prehoda med preponama se lahko pojavi ob telesnih obremenitvah, ki povečujejo tlak v trebušni votlini. Takšne obremenitve so pogoste pri fizičnih delavcih v gradbeništvu in težki industriji.
Demokracija: Kakšne so lahko posledice? Razjede, rak, hujšanje …
Mag. Marko Bitenc: Nediagnosticirana oziroma nezdravljena bolezen lahko pusti posledice. Kronično vnetje sluznice požiralnika lahko konča z razjedami, brazgotinjenjem in posledično zožitvijo svetline požiralnika. To bolnik občuti v obliki težav pri požiranju hrane, sprva čvrste, kasneje tudi tekoče. Kronično vnetje sluznice lahko povzroči spremembe v obliki metaplazije in displazije, s čimer opisujemo spremembe, ki na daljši rok lahko predstavljajo pogoje za razvoj raka na požiralniku.
