Piše: Andraž Grad
Šentjernej se je iz trga razvil v urbano središče z dobro razvito okolico. Vključuje 58 naselij med Krko in Gorjanci ob avtocesti med Ljubljano in Zagrebom.
Med obema vojnama je bila občina zelo kmetijsko naravnana. Po drugi svetovni vojni pa sta se začeli močno razvijati industrija in obrt. Občina je v neposredni bližini Novega mesta, Krškega in Zagreba, ki je bil svoje čase tudi njen tradicionalni trg. Z razvojem proizvodnje industrijske opreme in mizarske dejavnosti v Šentjerneju ter tovarne motornih vozil v Novem mestu sta se v občini močno razvili obrt in industrija. O razvoju občine in njenih značilnostih nam je več povedal župan Šentjerneja Jože Simončič.
Demokracija: Pred vašim županovanjem ste bili dejavni v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Zaradi česa ste se odločili kandidirati za župana?
Simončič: Sodeloval sem pri ustanovitvi občine leta 1995, prav tako sem bil v dveh mandatih občinski svetnik. Glede na to, da sem bil stalno vključen v dogajanje v občini, je bil naslednji logičen korak in tudi izziv, da se po več letih še konkretneje vključim v vodenje občine. Videl sem še veliko možnosti za razvoja našega kraja, ki je zelo razvojno naravnan. Tako sem se na nadomestnih volitvah odločil za kandidaturo in postal župan. Sodelovanje javnega in zasebnega kot tudi gospodarske pobude in sodelovanja z ljudmi v smislu zagotavljanja višje kakovosti bivanja se močno povezuje z mojim načinom razmišljanja in dela. Zato sem se našel v tej funkciji.
Demokracija: Kako ste zadovoljni z industrijskim razvojem Šentjerneja?
Simončič: Po razpadu nekdanje države so iz večjih sistemov nastala številna pomembna podjetja, ki so zelo vezana na farmacijo in avtomobilsko industrijo. Hkrati je veliko tudi družinskih podjetij in podizvajalskih obrti omenjene industrije. Naša regija je zelo izvozno naravnana, tako da se naše gospodarstvo razvija zelo uspešno in zagotavlja precej dobre plače, ki so leta 2019 presegle povprečno 1.800 evrov bruto, kar nas v tej regiji uvršča zelo visoko. Z razvojem smo zadovoljni, res pa je, da nam zaradi intenzivnega razvoja obrti, dejavnosti in obrtnih con že malce zmanjkuje prostora. Zato sedaj intenzivno razmišljamo, kam v prihodnje prostorsko umeščati industrijske obrate. Dodal bi, da se danes celo iz Ljubljane veliko izobraženega kadra vozi k nam v službo.
Demokracija: Katere plati razvoja se vam zdijo najpomembnejše?
Simončič: Naš cilj je na dolgi rok zagotavljati uravnotežen razvoj, zato usmerjamo investicije na za nas strateška področja. Želimo predvsem omogočiti ugodne pogoje za razvoj gospodarstva in kmetijstva, saj so s tem povezana delovna mesta v občini in v regiji. Veliko pozornosti posvečamo graditvi infrastrukture za obrtnih conah. Seveda je za dober razvoj vseh gospodarskih in turističnih dejavnosti pomembna dobra infrastruktura. Zato veliko vlagamo v posodobitev cestnega omrežja, dostopnost do dobre internetne povezave, vzpostavitev sistemov za čiščenje odpadnih voda in s tem v čisto okolje. Vlagati nameravamo tudi v iskanje novih vodnih virov, prihodnost glede tega ni tako brezskrbna.
Demokracija: Bi katere od investicij posebej izpostavili?
Simončič: V središču vsega dogajanja je seveda človek. V osnovni šoli imamo več kot 750 otrok in 400 otrok v vrtcu. Zaradi dobre rodnosti in povečevanja števila prebivalstva nam v vrtcu že primanjkuje prostora. Tako bomo vlagali tudi v vrtec, ta čas pa precej vlagamo v šolo. Pred nami je energetska sanacija šole, ki bo kurilno olje nadomestila s termalno energijo, s čimer bomo zavarovali okolje, gradili pa bomo tudi novo sodobno športno dvorano ob šoli, ki bo zagotavljala boljše pogoje za razvoj ekipnega športa in šolskega programa kot tudi možnosti rekreacije za starejše športnike. Radi bi jo začeli graditi v začetku leta 2023. Velik infrastrukturni projekt je tudi graditev novega mostu čez reko Krko v Mršeči vasi. Smo tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Vlagamo pa tudi v številne druge dejavnosti.
Demokracija: Simbol vaše občine je petelin. So razlogi za takšno izbiro povezani s kakšno tradicijo vašega kraja?
Simončič: Ko smo postali občina in smo morali določiti svoj grb, smo govorili o treh možnostih; petelinu, ki je tradicionalno povezan s Šentjernejem, vključujoč raznolike lončene peteline v lončarski dejavnosti kot tudi veliko število petelinov v reji, konju kasaču, saj imamo tudi kasaško društvo in hipodrom, tretja možnost pa je bilo vino cviček, ki ga tudi pridelujemo in močno zaznamuje naše okolje. Nazadnje smo se odločili za petelina, saj najbolj pooseblja naše lastnosti; samozavest, pogum, odločnost.
Demokracija: Kako je v občini s kmetijstvom?
Simončič: Na področju kmetijstva imamo v smislu razvoja še rezerve, je pa pri nas kmetijstvo močno in zelo razvejeno – od živinoreje do poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva do trsničarstva. Skoraj ni panoge, ki je v naši občini ne bi bilo. Gre za večja in manjša kmetijska gospodarstva, vključujoč kmetijske družbe. Močna je tudi Kmetijska zadruga Trebnje-Krka. Menim, da bi morali pridobiti še več evropskih sredstev, razvoj kmetijstva pa podpiramo tudi iz občinskih sredstev. Potrebne so komasacije in uvedba namakanja, o kateri razmišljamo predvsem zaradi klimatskih sprememb. Potrebna bi bila tudi boljša poslovna organiziranost kmetijskih gospodarstev in več izdelkov, ki bi bili namenjeni končnemu kupcu. Pri tem pa bi se morali tesneje povezati s turistično dejavnostjo.
Demokracija: Kako razširjena je zdaj turistična dejavnost?
Simončič: Za turizem imamo zelo dobre pogoje. Od mnogih prireditev do kulturne dediščine, kartuzije Pleterje, številnih gradov, Gorjancev, ki so strateškega pomena z naravovarstvenega, zgodovinskega, turističnega, gozdarskega vidika in tudi zaradi številnih arheoloških najdišč, ki so zelo pomembna ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu. Pogoji so torej dobri, treba pa se je bolj povezati in zagnati turistično dejavnost. Zato načrtujem turistično jedro, ki bi poskrbelo za boljšo ponudbo v kraju in za njegovo promocijo. Z postavitvijo mostu, ki sem ga že omenil, želimo nekoliko bolj izpostaviti tudi turistične možnosti reke Krke. S kulinariko in odličnimi vini pa želimo izpostaviti tudi sam kraj Šentjernej. Zelo velik potencial je v Gorjancih, saj so sedanji lastniki zemljišč na Gorjancih občino povabili k nakupu tega območja. Do tega čutimo določeno odgovornost, hkrati pa je to zelo privlačno območje, ki ga bomo zelo verjetno poskušali odkupiti. S tem želimo zavarovati tudi javni interes na Gorjancih in zagotoviti javne površine. Ciljamo na okoljski trajnostni turizem. Ne želimo si množičnega turizma, ampak si želimo butičnega turizma, saj svojega kraja nočemo kakovosti življenje v našem kraju izgubljati na račun turizma
Demokracija: Kako bi ocenili delo zdajšnje vlade?
Simončič: Vsaka od vlad ima pluse in minuse. Pri vseh sem pogrešal premajhno zavedanje, da je urejenost države in kakovost bivanja v pretežni meri breme občin. Sedanja vlada je pokazala bistveno večji posluh za občine glede komunikacije in vlaganja v državno infrastrukturo, kar se kaže tudi v višji povprečnini. Upam, da se bo ta trend nadaljeval. Od prihodnje vlade pričakujem predvsem vzpostavitev pokrajin in decentralizacijo določenih funkcij države. Ta čas so glavna mesta v precej boljšem položaju kot odmaknjene podeželske občine. Če želimo zadržati na podeželju mlade in izobražene ljudi, moramo paziti na policentrični razvoj, ki ga lahko učinkovito zagotovimo le skozi pokrajine. Je pa ta vlada pokazala bistveno večjo naklonjenost, s tem ko je občinam namenila več sredstev za razvoj lokalne infrastrukture. Izkazala se je tudi s tem, da je prisluhnila obmejnim občinam, saj smo bili zelo ogroženi zaradi migracij.
Demokracija: Kakšni so vaši načrti do konca mandata?
Simončič: Določene projekte končujemo, nekatere izvajamo ali jih šele načrtujemo. Zgraditev mostu in športne dvorane sta dva bistvena samostojna projekta, ki ju bomo začeli še pred koncem mandata. Večji projekt, ki se bo izvajal daljše obdobje, pa je pokritost celotne občine z infrastrukturo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Šentjernej je z bližnjo okolico že primerno opremljen, pripravljajo pa se še druga območja.
