Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Kljub temu, da smo sredi epidemije lahko vidimo, da vlada intenzivno dela na rešitvah celega kupa problematik, ki so bile vrsto let zanemarjene. Prejšnje vlade so se namreč bolj kot s sprejemanjem zakonov v korist državljankam in državljanom, ukvarjale z notranjimi boji in kadrovanjem. Vse od začetka epidemije smo priča sprejemanju protikoronskih zakonskih paketov, ki so v korist ljudem in gospodarstvu, saj le ti prispevajo k omilitvi krize, ki so ji priča praktično povsod po svetu. V mandatu aktualne vlade so se pričeli realizirati projekti, ki so dolgo stali v predalih in pa projekti, ki so predstavljali zgolj idejo, ki je bila daleč od dejanske realizacije.
Glede na to, da je mobilnost v 21. stoletju ključnega pomena je nedvomno zelo pomemben podatek, da se je sedaj prvič v zgodovini dogodilo, da proračun ministrstva za infrastrukturo presega milijardo evrov. Na državnih cestah je za leto 2021 predvidenih 289 milijonov, za leto 2022 pa 292 milijonov evrov. Med drugim so v okviru tega načrtovane rekonstrukcije, obvoznice, objekti, ureditve cest, obnove vozišč ter zaščitni ukrepi na brežinah. Prav tako je tudi načrtovana izvedba obnov na 120 km državnih vozišč in ukrepov na področju prometne varnosti. Za redno vzdrževanje in upravljanje državnih cest je od navedenega na letni ravni načrtovanih 105 milijonov evrov. Na področju avtocest in hitrih cest so med pomembnejšimi odseki na tretji razvojni osi. Za sofinanciranje s sredstvi EU je načrtovana tudi gradnja avtocestnega predora Karavanke.
Financiranje projektov na področju energetike je v veliki meri načrtovano s sredstvi EU in pripadajoče slovenske udeležbe. Preko proračuna Ministrstva za infrastrukturo se vrši sofinanciranje občinskih projektov energetske prenove stavb, projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, sončnih elektrarn ter drugih projektov proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov. Skupno je za leto 2021 načrtovanih 53 milijonov evrov, za leto 2022 pa 47 milijonov evrov odhodkov.
Na področju železnic so za prihodnje proračunsko obdobje načrtovane večje investicije v koridorske proge (med drugim Poljčane–Slovenska Bistrica, Zidani most–Celje, Maribor–Šentilj, odsek Podnart–Lesce Bled na progi Ljubljana–Kranj–Jesenice, predor Karavanke, vozlišče Pragersko in drugi tir Divača–Koper). Skupaj je za leto 2021 načrtovanih 437 milijonov evrov, za leto 2022 pa 390 milijonov evrov. Glede na rebalans 2020 in realizacijo 2019 se predvidena poraba v 2021 povečuje za 92 milijonov evrov, v letu 2022 pa za dobrih 45 milijonov evrov.
Začetek gradnje tretje razvojne osi in izkopa druge cevi predora Karavanke
Korošci so tako končno dočakali prvo lopato in začetek gradnje tretje razvojne osi. To je zelo pomembno, saj bo tretja razvojna izboljšala povezljivost, dostopnost, konkurenčnost, okrepila privlačnost delovnih mest ter bistveno pripomogla k celovitemu nadaljnjemu razvoju regij kot tudi Slovenije. V letošnjem letu je predviden zaključek nadgradnje železniškega predora Karavanke. Z izvedbo projekta bodo vzpostavljene evakuacijske poti, komunikacijski sistemi, ustrezni sistemi za zagotovitev požarne varnosti ter učinkovitejšega reševanja v primeru nesreč. V celoti bodo sanirani poškodovani deli konstrukcije predorske cevi, obnovljeni in restavrirani bodo vstopni portali ter urejeno ustrezno odvodnjavanje. S tem bodo izboljšane varnostno-tehnične razmere v predoru ter varnost železniškega prometa in potnikov, omogočena bo višja hitrost prometa (do 120 km/h) in zaradi sodobnih nadzornih in varnostnih sistemov tudi pogostejši intervali vlakov. Z nadgradnjo predora bo zagotovljena ustreznejša železniška povezava s širšim evropskim prostorom.
Družbi za investicije je bilo naročeno, da naj začne z idejno zasnovo nadgradnje prog proti Kamniku, Grosuplju in Vrhniki. Na določenih delih se bo z dvotirno progo izboljšala pretočnost vlakov.
Prihajajo e-vinjete, ki bodo bolj ekonomične
Letos zadnjič lepimo vinjeto na vetrobransko steklo. E-vinjeta bo veljala eno leto, ne glede na datum nakupa. Veljavnost vinjete ne bo več vezana na koledarsko leto. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je povedal, da še ne vedo, ali bodo elektronske vinjete tudi cenejše, vendar je prepričan, da bodo nove vinjete veliko bolj uporabne in ekonomične. “E-vinjeta bo tako delovala na registrsko tablico in njeno registrsko številko,” je pojasnil. Vinjeto bo možno kupiti preko aplikacije, spletne strani, na bencinski črpalki ali na drugih prodajnih mestih. Nova vinjeta pa bo bolj ekonomična, saj bo veljala celotno leto od dneva nakupa.
Velik uspeh premierja Janeza Janše je bil dosežen v Bruslju, ko je po številnih soglasjih pripomogel najprej k dosegu rekordnih evropskih sredstev za okrevanje in razvoj, kasneje pa še z znamenitim sporazumom, ko so države članice dosegle sporazum o pogojevanju sredstev z vladavino prava. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna. Iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji Covida-19 lahko Slovenija računa na kar 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Pogajanja na vrhu EU so Sloveniji prinesla 1,6 milijarde evrov za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike v naslednjem finančnem obdobju 2021-2027.
Odobrena so bila evropska sredstva za raziskovalno opremo na Univerzi Mariboru za projekt “Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur – RIUM” v vrednosti skoraj 30 milijonov evrov. Prav tako tudi sredstva za nove prostore Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Z naložbo se bodo izboljšali bivanjski pogoji in zdravstvena oskrba otrok ter delovni pogoji za zaposlene. Odobrena so bila tudi evropska sredstva za vzpostavitev 13 novih stanovanjskih enot za osebe z motnjami v duševnem razvoju na Koroškem. Projekt bo izvajal Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.
Evropska sredstva bodo namenjena tudi za ureditev infrastrukture v poslovni enoti Sevnica: V okviru projekta bo urejena dostopna cesta in izvennivojsko križanje z železniško progo. To bo prispevalo k razširitvi poslovne cone ter omogočilo obstoječim in novim podjetjem optimalno izvajanje njihove poslovne dejavnosti.
Povečala so se sredstva za kulturo
Za leto 2021 so se glede na leto 2020 povečala tudi sredstva proračuna ministrstva za kulturo za 48,5 milijonov EUR in v skupni višini tako znašajo 238 milijonov EUR. Samozaposleni v kulturi, ki jim država že zdaj plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so prejeli temeljni dohodek v višini 700 evrov na mesec.
Minister za okolje mag. Andrej Vizjak je junija podpisal 34 pogodb, ki so bile odpremljene komunalnim podjetjem in omogočajo takojšen odvoz nakopičene odpadne embalaže. S tem se zmanjšujejo tveganja za požare, varnost zdravja ljudi in onesnaževanja okolja. Podpisan je bil tudi sklep o sofinanciranju projekta za revitalizacijo prostora ob Velenjskem jezeru. S sanacijo se bo izboljšala kakovost javnih površin, uredil se bo sistem ravnanja z meteornimi vodami in aktiviral premalo izkoriščen prostor.
Narejen je bil pomemben korak k vzpostavitvi nacionalnega centra za civilno zaščito
Minister za obrambo Matej Tonin in ljubljanski župan Zoran Janković sta podpisala Sporazum o sodelovanju in podpori med Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za obrambo. Omenjeni sporazum pomeni pomemben korak k vzpostavitvi nacionalnega centra za civilno zaščito, ki bo stal v Šentvidu. Omenjeni projekt bo financiran iz evropskih sredstev, pod eno streho pa bo združil vse reševalne službe, povezane s sistemom civilne zaščite oziroma zaščite in reševanja. Kot je ob podpisu povedal minister Tonin, je sistem zaščite in reševanja v Sloveniji urejen zelo dobro, s tem centrom pa se ga še nadgrajuje. Prav iz tega razloga je nujno tesno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, je še poudaril Tonin.
S PKP 6 je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let. Pomoč ob rojstvu otroka, ki je enkratni prejemek ob rojstvu otroka, se dvigne iz 286,72 evra na 350 evra. Osnova za manjkajoče mesece pri izračunu nadomestila in začetna osnova za nadomestilo brez dopusta se je dvignila na enako višino, kot je osnovni znesek minimalnega dohodka v bruto znesku, to je 543,29 evra.