Saj poznate Mikija, saj veste,
to je tisti ulični nasilnež,
hkrati prav potuhnjen tip, servilnež,
bolje da s poti mu čimprej greste.
Razsodnik vrhovni da je Miki,
ulica predobro se zaveda,
zoprnega vidi v njem soseda
in umika se njegovi kliki.
Po zobeh te Miki bo udaril,
če mu kaj ne bo preveč povšeči,
rekel bo, bilo je ponesreči,
in okoliščine zanemaril.
Miki v svoji branži ni edini,
saj že sinček z nožem ustrahuje,
toda Miki priče podkupuje
in nedolžnost brez primere hlini.
Miki se je zdaj na novo spravil
na vse tiste, ki so ga razkrili,
tem so Mikijevi zagrozili,
z njimi da vrhovni bo opravil.
Pa ni gladko se tako izteklo,
kot si Miki zlahka je predstavljal,
češ nihče ne bo se zoperstavljal,
ko bom treščil, bo hudo zapeklo.
Ponesreči se je obrnilo,
ga klofuta lastna je zadela,
sapo mu za dolgo časa vzela,
v glavi mu močno je zazvonilo.
Razsodnik on vendar je vrhovni,
le kako bilo je to mogoče?!
Za nasilneže, kot on je, vroče,
pač prijemi nujni so strokovni.