Gre za zgodbo čisto neevropsko,
saj dogaja onstran se Urala,
v Kazahtstanu, tak bo videz dala,
ko pogledaš nanjo makroskopsko.
Ni prvenstvo v hokeju na ledu
a je Kazahstan v anketi zgoraj,
pravzaprav že kar pri vrhu skoraj,
vse sledilo naj bi njega zgledu.
Bilda se ga prav na vse načine,
Bululajev kot njegov zastopnik
je na vrhu kakor dvonadstropnik,
dan brez njega skorajda ne mine.
Fanta vrine se v anketo vsako,
komentar pospremi ga udaren,
Bululajev res je popularen,
v vsako ga pritaknejo navlako.
Ga vzdržuje skratka populizem,
Bululajev je ponosen nase,
da nečimrnost vse dneve pase,
ga drži pokonci šamanizem.
A ko drugi delajo anketo,
takšno, ki doma ni prirejena
in po kazahstansko ustrojena,
druga slika kaže se, presneto.
Bululajev, komisar nekdanji,
ki naj bi odrezal se odlično,
zdaj naenkrat je z oceno nično
prav na dnu, pri zadnji stranski špranji.
Nič ne de, šamansko se nasmiha
in oči altajsko razteguje,
važno je, svoj ego da neguje,
da krepi s šamanstvom se mu psiha.
Bululajev baja v svojem stilu,
lastna mar mu je ekonomija,
nič pa, da je čista polomija
Kazahstan v mednarodnem merilu.
