Država Izrael je nastala pred sedmimi desetletji, 14. maja 1948 ali po po judovskem koledarju 5. lyyarja 5708. Zaradi razlik med judovskim in gregorijanskim koledarjem bodo v Izraelu obletnico ustanovitve obeležili že ta teden. 70-urne slovesnosti se bodo začele danes in končale v soboto zvečer.
Po poročanju izraelskih medijev bo državna slovesnost danes na Herzlovi gori, zaznamoval jo bo največji ognjemet v zgodovini države. Sledila bo celovečerna zabava vzdolž 70 kilometrov dolge obale med mestom Tiberija ob Genezareškem jezeru in mestom Eilat, ki leži na skrajnem jugu Izraela.
Četrtek bo v znamenju predstavitev izraelskih dosežkov, mednarodnega biblijskega kviza ter podelitve najvišjih državnih odlikovanj. Petek bo namenjen uličnim zabavam, s katerimi se bodo simbolično spomnili na spontane plese kola, ki so sledili razglasitvi Izraela pred sedmimi desetletji. Uradne slovesnosti se bodo končale v soboto zvečer z glasbenim dogodkom, na katerem naj bi predstavili glasbeno podobo izraelske družbe.
Ustanovitev države Izrael, ki je danes dom 8,1 milijona prebivalcev, je nekaj ur pred iztekom britanskega mandata nad Palestino 14. maja 1948 razglasil prvi izraelski premier David Ben Gurion. Skromna slovesnost je potekala v muzeju v Tel Avivu. Ustanovitev Izraela je temeljila na odločitvi Združenih narodov iz leta 1947 o delitvi Palestine na dve državi: judovsko in arabsko.
Za Jude, žrtve holokavsta, je Izrael po koncu druge svetovne vojne pomenil možnost preživetja. Od devetih milijonov Judov, ki so živeli v Evropi pred drugo svetovno vojno, so jih šest milijonov umorili nacisti. V prvih letih po ustanovitvi Izraela je v tej državi svojo novo domovino našlo okoli 600.000 preživelih žrtev holokavsta. Do konca 50. let minulega stoletja se je njihovo število povzpelo na 800.000, kar je bila takrat približno polovica judovskega prebivalstva. Po razpadu Sovjetske zveze je v 90. letih minulega stoletja Izrael doživel drugi veliki val priseljevanja.
Le dobrih deset minut po razglasitvi države Izrael leta 1948 je sledilo prvo priznanje. Izrael so kot državo uradno priznale ZDA, sledili pa so Iran, Gvatemala, Islandija, Nikaragva, Romunija in Urugvaj. Takratna Sovjetska zveza je Izrael priznala 17. maja 1948. Sledile so ji Poljska, takratni Češkoslovaška in Jugoslavija, Irska in Južnoafriška republika.
Že dan po razglasitvi, 15. maja, so Egipt, Jordanija, Libanon, Sirija in Irak napadli novonastalo državo. Vojna se je končala z njihovim porazom, Izrael pa je utrdil svojo samostojnost in svoje ozemlje povečal skoraj za 50 odstotkov v primerjavi z načrtom o delitvi.
Ustanovitev in nadaljnji obstoj države, ki meji na Libanon, Sirijo, Jordanijo in Egipt, sta bila po letu 1948 večkrat vir številnih napetosti in vojn s sosednjimi arabskimi državami. Izraelu je doslej uspelo skleniti mirovni sporazum z Egiptom in Jordanijo, s Palestinci pa so leta 1993 sklenili sporazum iz Osla, ki je bil prvi neposreden sporazum med stranema. Kljub temu med arabskim svetom in Izraelom ostajajo številna nerešena vprašanja in napetosti.
Daljnosežne posledice je med drugim imela šestdnevna vojna leta 1967 med Izraelom na eni ter Egiptom, Jordanijo in Sirijo na drugi strani. Izrael je takrat zasedel celoten Jeruzalem, območje Gaze ter Golansko planoto in Sinajski polotok. Posledice te vojne je v svetovni politiki čutiti še danes. Tako Palestinci kot večji del svetovne skupnosti zahteva umik Izraela v okvir meja pred letom 1967 in rešitev bližnjevzhodnega konflikta z ustanovitvijo dveh držav; poleg Izraela še Palestine, a so bližnjevzhodna mirovna pogajanja že dlje časa v slepi ulici.
Neobičajen poskus njihove oživitve je lani ubral predsednik ZDA Donald Trump, ko je sporočil, da priznava Jeruzalem za prestolnico Izraela, in napovedal, da bo ob 70. obletnici ustanovitve Izraela preselil ameriško veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, s čimer si je prislužil mednarodne obsodbe ter val protestov po vsem svetu.
Status Jeruzalema, ki ima zaradi svojih svetih krajev poseben pomen tako za muslimane kot kristjane in Jude, je že dlje časa ena ključnih točk zastalih bližnjevzhodnih mirovnih pogovorov.
Za Palestince je dan, ko je nastala izraelska država, to, čemur sami pravijo nakba (katastrofa). Palestinci svoj dan katastrofe obeležujejo 15. maja, dan po razglasitvi izraelske države. Zaradi razlik v koledarjih ta dan sovpada z judovskim koledarjem samo vsakih 19 let.
Na dan katastrofe se Palestinci spominjajo izgona in bega okoli 750.000 Palestincev, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove po koncu prve arabsko-izraelske vojne leta 1948. Zatekli so se na Zahodni breg, v Gazo ter sosednje države.
Še danes so v bližnjih državah, kot je Libanon, potisnjeni na rob družbe in so skorajda brez možnosti za integracijo. Skupaj s potomci se je število beguncev po navedbah Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (Unrwa) do danes povzpelo na pet milijonov.
