5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

V BiH dviga prah poziv poglavarja islamske skupnosti k pripravljenosti na oborožen spopad

Piše: STA, C. R.

Poglavar islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Husein Kavazović je v pogovoru za sarajevsko televizijo MTV Igman v nedeljo pozval k pripravljenosti na morebitni oboroženi spopad v državi. Njegove izjave so ostro obsodili tako politični predstavniki Srbov kot Hrvatov v BiH, poročajo tamkajšnji mediji.

Kavazović je v pogovoru za MTV Igman komentiral stanje v državi in državnih institucijah ter ocenil, da so razmere še posebej težke za Bošnjake. Ti po njegovih besedah morajo biti pripravljeni braniti državo tako kot med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja.

“Današnji boj se odvija v institucijah BiH. Ne smemo dovoliti, da jih uničujejo. Moramo pokazati, da smo pripravljeni braniti institucije BiH z vsemi sredstvi. Če padejo, kar smo imeli v letu 1992, pa moramo biti pripravljeni braniti to državo tudi z orožjem,” je izjavil.

Koalicija hrvaških strank v BiH, Hrvaški narodni zbor (HNS), je v sporočilu za javnost izrazila ogorčenje nad retoriko poglavarja islamske skupnosti, ki da hujska k vojni. Poudarili so, da gre za nedopustno dejanje osebe, po kateri se zgledujejo pripadniki islamske vere v državi.

V HNS so mednarodno skupnost pozvali, naj takoj in ostro obsodi Kavazovićev poziv k pripravljenosti na oboroženi spopad. K temu, naj se ogradijo od njegovih izjav, so pozvali tudi bošnjaške politične predstavnike.

Kot hujskanje k vojni je Kavazovićevo izjavo označila tudi srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović. Za tiskovno agencijo Republike Srbske Srna je dejala, da bi se Kavazović kot verski voditelj, če že ni pripravljen spodbujati strpnosti, moral vzdržati vsaj groženj z orožjem in vnetljivih izjav.

“Skupne institucije niso v lasti poglavarja islamske skupnosti in ne pripadajo samo enemu, ampak vsem narodom v BiH. Dokler bodo v Sarajevu ignorirali to ustavno dejstvo in bodo branili obstoj institucij z grožnjami, BiH ne bo imela nobene perspektive,” je še ocenila.

Proti Cvijanovićevi in njenemu strankarskemu šefu in predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku sta sicer Washington in London uvedla sankcije, saj po njihovi oceni ogrožata uresničevanje daytonskega sporazuma, ki je leta 1995 končal vojno v BiH, in zagovarjata secesionistično politiko za odcepitev srbske entitete od BiH.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine